| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Nasilje na delovnem mestu : diplomsko delo univerzitetnega študija
Domen Hvala, 2007, diplomsko delo

Ključne besede: Mobbing, spolno nasilje, fizično nasilje
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 2659; Prenosov: 613
.pdf Celotno besedilo (614,75 KB)

2.
Mobbing v policiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Anita Čebokli, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: mobbing, psihično in fizično nasilje, policija
Objavljeno: 08.01.2009; Ogledov: 3217; Prenosov: 444
.pdf Celotno besedilo (505,40 KB)

3.
TRAVME IZ OTROŠTVA IN NJIHOVE POSLEDICE
Petra Majerič, 2010, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela so travme iz otroštva in njihove posledice. Namen je bil teoretično proučiti najpogostejše travme v predšolskem obdobju ter posledice, nastale zaradi njih. Teoretično so proučeni tudi znaki, ki so značilni za travmatiziranega otroka, ter naloge vzgojiteljice pri otroku s posledicami travm. Eden izmed glavnih namenov je bil ta, da se teoretično prouči, ali so starši eden od povzročiteljev travm pri otrocih. Metodološko plat teoretičnega diplomskega dela predstavlja deskriptivna metoda in uporabljeni viri. Najpogostejše travme v otroškem obdobju so: prometne in druge nesreče, družinsko nasilje, telesni napadi, izpostavljenost uličnemu nasilju, ugrabitev, otrok kot priča posilstvu, uboju ali samomoru, telesno trpinčenje, spolna zloraba, življenjsko nevarne bolezni ali ogrožajoči zdravniški posegi, naravne katastrofe in vojna dogajanja. Znaki, ki nastanejo kot posledice takih travm, so: strah in tesnoba, nazadovanje v razvoju, nezaželene vsiljive slike, izguba veselja do različnih dejavnosti, obnavljanje travm preko igre, umik in prekinjanje socialnih stikov, težave pri spanju, telesne težave (psihosomatska obolenja), slabša samopodoba, težave pri učenju idr. Nekateri od teh znakov se lahko razvijejo v dolgotrajne posledice težkih travm, ki pa lahko osebo spremljajo celo življenje. Dolgotrajne posledice težkih travm v otroštvu so lahko sledeče: vsiljivi spomini, travmatske sanje, strahovi, motnje spanja, negativna čustva, refleks zdrznjenja, psihosomatska obolenja, psihosocialne ali psihiatrične motnje, alkoholizem, uživanje drog, napadi panike, depresivnost, nizka samopodoba idr. Vloga vzgojiteljice v takih primerih je predvsem: opazovanje otrokovega vedenja, stik s starši, sodelovanje z nadrejenimi in strokovnjaki. Otrok v času po travmi potrebuje udobje, zaščito, dnevno rutino, sproščanje, razumevanje, pojasnila, informacije, igrače za preigravanje dogodka idr. Nekateri starši z neustreznim vedenjem in stilom vzgajanja povzročajo travme pri svojih otrocih. Travme pri otrocih lahko povzročijo naslednji vzgojni stili staršev: avtoritarna vzgoja, permisivna vzgoja in brezbrižna vzgoja.
Ključne besede: travme iz otroštva, posledice travm, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 6831; Prenosov: 972
.pdf Celotno besedilo (389,58 KB)

4.
NASILJE NAD OTROKI V VELENJSKI REGIJI
Vesna Novak, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Nasilje nad otroki v Velenjski regiji je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je napisanih nekaj besed o tem, kaj nasilje je, opisane so oblike nasilja: spolno nasilje, fizično nasilje, psihično nasilje, zanemarjanje kot oblika nasilja, nekaj besed pa je napisanih tudi o nasilju v družini in nasilju med vrstniki. V empiričnem delu želim z vprašalnikom, ki sem ga posredovala Centru za socialno delo Velenje, ugotoviti, kako pogosto je nasilje nad otroki v Velenjski regiji, in sicer za obdobje od leta 2004 do leta 2008, za vsako leto posebej. Ugotoviti želim tudi, katera oblika nasilja je bila največkrat zabeležena, ali nasilje iz leta v leto narašča, kdo je v večini primerov storilec in ali so pogostejše žrtve deklice ali dečki.
Ključne besede: nasilje nad otroki, fizično nasilje, spolno nasilje, psihično nasilje, zanemarjanje, nasilje v družini, nasilje med vrstniki, žrtve, storilci, posledice 
Objavljeno: 18.11.2010; Ogledov: 2227; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (386,54 KB)

5.
Metode raziskovanja nasilja v družini : diplomsko delo
Andreja Klobasa, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: nasilje, družina, psihično nasilje, spolno nasilje, fizično nasilje, raziskave, diplomske naloge
Objavljeno: 10.05.2011; Ogledov: 2052; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (559,01 KB)

6.
VPLIV NEGATIVNIH DEJAVNIKOV NA USPEŠNOST OSNOVNOŠOLCEV
Maja Velički, 2011, diplomsko delo

Opis: Preveč je učencev, ki občasno in redno pijejo alkohol. Učenci vedno bolj pogosto segajo po nedovoljenih substancah. Rečemo lahko, da je zaskrbljujoče dejstvo, da je s kajenjem v osmem razredu že eksperimentiralo kar polovica učencev. Ravno tako je polovica učencev poskusila alkohol.
Ključne besede: Sodobni mediji, kajenje, alkohol, verbalno nasilje, fizično nasilje.
Objavljeno: 23.08.2011; Ogledov: 1383; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (711,98 KB)

7.
TEMA NASILJA V PROZI ZOFKE KVEDER
Tadejka Topolovec, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je, s teorijo nasilja preučiti nasilje v prozi Zofke Kveder. Nasilje, podkrepljeno z alkoholom in razvratnim življenjem nasilnih posameznikov, je eden izmed najpogostejših motivov v njenih prozi. Najpogosteje se nasilje pojavlja v krogu družine. Kot sem predvidevala v postavljenih hipotezah, so žrtve nasilja največkrat ženske in otroci. Kot najpogostejšo obliko nasilja v prozi Zofke Kveder bi zagotovo izpostavila psihično nasilje. Razumeti moramo, da vsako nasilje, ne glede na vrsto, vpliva tudi na duševno stanje žrtve. Zanimivo je, da je v vsakem od obravnavanih proznih besedil frekventnejša ena izmed oblik nasilja: v Hanki prevladuje vojno nasilje, v Njenem življenju in Misteriju žene psihično, v Odsevih psihično s primesmi fizičnega nasilja. Pogost dejavnik, ki pospešuje nasilno vedenje, je alkohol, do katerega ima Kvedrova odklonilen odnos že iz lastnih izkušenj. Moški imajo zaradi alkoholiziranega stanja navidezno večjo moč, ki jo izkazujejo nad ženskami. Samomor je prav tako motiv, ki se pojavi v vseh njenih proznih delih. Hipoteza, da je samomor oblika nasilja nad samim seboj, ni dobila epiloga, saj je to moralno vprašanje, ki ga iz etičnih razlogov nima smisla etiketirati. Zagotovo se v prozi Kvedrove samomor pojavi kot rešilna bilka iz obupne situacije, ki ji ni videti konca. Če s svojim početjem škodujemo drugemu, že izvajamo (psihično) nasilje, opozarjajo moderne teorije o nasilju.
Ključne besede: Zofka Kveder, nasilje, teorije nasilja po Frommu, Freudu, Jungu, psihično nasilje, fizično nasilje, vojno nasilje, spolno nasilje, posledice nasilja.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1417; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (893,02 KB)

8.
Mobbing : kriminalistični vidik
Petra Dolinar, 2008, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: mobing, psihično nasilje, fizično nasilje, šikaniranje, delovno mesto, storilci, žrtve, odkrivanje, preiskovanje, dokazovanje
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 2160; Prenosov: 159
URL Povezava na celotno besedilo

9.
VARSTVO DELAVCA PRED NASILJEM NA DELOVNEM MESTU
Katja Koprivnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Raziskave so pokazale, da je nasilje na delovnem mestu vedno bolj razširjen pojav, zato so potrebni tudi razni ukrepi, ki bi pripomogli k varovanju delavcev. Nasilje na delovnem mestu ima več oblik, lahko gre za psihično nasilje, spolno nasilje oziroma nadlegovanje ali fizično nasilje. Te oblike se velikokrat med seboj tudi prepletajo. Žrtve nasilnih dejanj smo lahko prav vsi ljudje, zaradi današnjega življenjskega ritma, pa ga lahko hkrati tudi povzročamo drugim. Ukrepi za preprečevanje nasilja na delovnem mestu se na ravni celotne države izvajajo z zakoni, v posameznih podjetjih pa so podane tudi ustrezne smernice za zaščito dostojanstva zaposlenih na delovnem mestu. Zaradi uskladitve s pravom EU oziroma evropskimi direktivami s tega področja, je v Republiki Sloveniji bil leta 2007 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A), ki je z novim 6. a členom prepovedal spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu. Državni zbor Republike Slovenije je 5. marca 2013 sprejel novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je začel veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu RS, z 12.4.2013. Z uveljavitvijo ZDR-1 je prenehala veljati novela ZDR-A. Po ZDR-1 je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren, v primeru, da mu ni zagotovil delovnega okolja brez spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja. Dokazno breme je na delodajalcu. Delavec pa lahko v primeru, če delodajalec na delovnem mestu ne zagotovi varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem in trpinčenjem, potem ko pisno opomni delodajalca in obvesti inšpektorja za delo, tudi izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Novi ZDR-1 je z novim 8. členom na enem mestu uredil odškodninsko odgovornost delodajalca v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ter v primeru nezagotavljanja ustreznega varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter trpinčenjem na delovnem mestu. Pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pa določa, da je potrebno upoštevati, da je le-ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oziroma delavec ter, da delodajalca tudi odvrača od ponovnih kršitev. 1.11.2008 je bil sprejet tudi novi Kazenski zakonik (KZ-1), ki je sankcioniral kaznivo dejanje šikaniranje. Na področju nasilja na delovnem mestu pa sta pomembna tudi Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Na mednarodni in evropski ravni so bili sprejeti številni pristopi oziroma ukrepi za preprečevanje nasilja na delovnem mestu. Tako so na področju nasilja na delovnem mestu bili aktivni predvsem Evropski parlament, Mednarodna organizacija dela (MOD), Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, evropski socialni partnerji... Pomembno vlogo ima evropski okvirni sporazum o nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu podpisan s strani evropskih socialnih partnerjev. Sporazum je v državah veliko doprinesel k zakonskem preprečevanju nasilja na delovnem mestu.
Ključne besede: psihično nasilje, spolno nadlegovanje, fizično nasilje, pravno varstvo, zakonodaja, ukrepi, odškodnina, okvirni sporazum
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1685; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

10.
Nasilje v družini nad otroki z duševno motnjo s kazenskopravnega vidika : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Natalija Erjavc, 2013, diplomsko delo

Opis: Družino si predstavljamo kot prostor, kamor se lahko zatekamo pred neprijetnimi situacijami, kot prostor, kjer naj ne bi bilo konfliktov, kjer naj bi vsi živeli spokojno in v miru ter družinski ljubezni, vendar to že zdavnaj ne drži več. Vedno več je nasilja v družini, kjer so žrtve otroci, bodisi posredno ali neposredno. Nad njimi se izvajajo različne oblike nasilja, bodisi psihično, fizično, spolno, ekonomsko ali pa so zanemarjeni s strani staršev. V tem diplomskem delu je izpostavljeno nasilje v družini nad otroki, ki imajo duševno motnjo, hkrati pa tudi nasilje v družini nad otroki, ki so socialno normalno razviti, vendar so žrtve nasilja v družini. Seveda pa je največja težava nasilje nad otroki z duševno motnjo, kajti otroci, ki imajo težko in težjo duševno motnjo niso sposobni skrbeti sami zase in nasilje v družini težko prijavijo, kajti oni ne vedo da so žrtve. Zato je potrebno takim otrokom pomagati in jih zaščititi. Veliko nevladnih in vladnih organizacij se zavzema za to, ampak delo še zdaleč ni končano, so šele na začetku in na dobri poti do cilja. V veliko pomoč so jim Zakon o preprečevanju družinskega nasilja, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in veliko drugih družinskih zakonov, ki opredeljujejo problem nasilja v družini. Nasilje v družini se obravnava tudi po različnih pravnih postopkih, najpomembnejši je kazenski postopek, sledita mu civilni in upravni postopek. V postopkih, kjer so žrtve nasilja v družini otroci, storilci nasilja v družini pa starši, se otroka obravnava kot privilegirano pričo, saj je v sorodstvenem razmerju s storilcem. Poleg tega so pravni postopki naklonjeni otrokom, saj jim skušajo povzročiti čim manjše travme. Tudi kazenski zakonik 1 opredeljuje zaporne kazni za kazniva dejanja nasilja v družini.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, fizično nasilje, spolno nasilje, psihično nasilje, otroci, duševne motnje, kazensko pravo, kazenski postopek, kazenske sankcije, preprečevanje, pomoč žrtvam, nevladne organizacije, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2013; Ogledov: 951; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (632,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici