SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA NOVOSTI OBDAVČITVE STORITEV Z DAVKOM NA DODANO VREDNOST V LETU 2010, PRIMERJALNO S SEDANJIMI REŠITVAMI
Melita Hren, 2010, diplomsko delo

Opis: S 01.01.2010 je začela veljati sprememba zakona o davku na dodano vrednost, ki se nanaša na nove rešitve v zvezi z obdavčevanjem storitev in vračilom DDV zavezancem s sedežem v drugih državah članicah EU, ter uvaja nove ukrepe na področju boja proti davčnim goljufijam. V novem zakonu, ki velja od 01.01.2010 je povsem na novo določen postopek uveljavljanja vračila DDV v drugi državi članici za davčnega zavezanca s sedežem v Sloveniji. Glavni cilj zakona je, da se zmanjšajo administrativni stroški davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici v kateri so nabavljali blago oziroma storitve s plačilom DDV. V zakonu je predvidena rešitev, da bo zahtevek za vračilo DDV še naprej obravnavala država članica, v kateri je bil DDV plačan , vračljiv znesek se bo določal v skladu s predpisi o odbitkih v državi članici, v kateri so stroški nastali, ta država pa bo vrnila DDV neposredno davčnemu zavezancu, ki bo zahteval vračilo. Glavna sprememba se nanaša predvsem na uporabo sodobne tehnologije za predložitev zahtevkov za vračilo DDV. Z novim zakonom se skrajšujejo davčno obdobje in rok za predložitev obračuna DDV ter hkrati rok za predložitev rekapitulacijskega poročila in s tem obdobje poročanja za tiste davčne zavezance, ki opravljajo dobave blaga in storitev znotraj Skupnosti.
Ključne besede: Ključne besede:davek na dodano vrednost, storitev, davčni zavezanec, fizična oseba, identifikacijska številka, rekapitulacijsko poročilo.
Objavljeno: 18.08.2010; Ogledov: 1491; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (279,08 KB)

2.
OSEBNI STEČAJ
Nina Arlič, 2010, diplomsko delo

Opis: Institut osebnega stečaja je nov pravni institut, ki je z letom 2008 našel svoje mesto v slovenskem pravnem redu. Zakonodajalec ga je uvedel zato, da bi pomagal številnim prezadolženim posameznikom, ki zaradi velikih dolgov niso mogli ubežati pritiskom upnikov, po drugi strani pa je želel zagotoviti proces, v katerem bi bili vsi upniki poplačani istočasno in v enakih deležih. Postopek osebnega stečaja se vodi nad fizičnimi osebami, pogoj za začetek pa je dolžnikova insolventnost. Nov zakon je prinesel kar nekaj novosti tudi za samostojne podjetnike, saj se sedaj stečajni postopek nad njimi vodi v sklopu osebnega stečaja. Z dolžnikovim premoženjem v tem postopku upravlja stečajni upravitelj, ki v prvi vrsti ščiti interese upnikov. Začetek postopka osebnega stečaja nima pravnih posledic le za dolžnika, temveč tudi za upnike in druge finančne institucije, predvsem banke kot izvajalke plačilnega prometa. Ob koncu postopka lahko dolžnik zaprosi za odpust dolgov in če mu sodišče ugodi, je po končanem stečajnem postopku prost finančnih obveznosti, zaradi katerih je bil začet osebni stečaj. V tujini je stečaj nad prezadolženim potrošnikom poznan že dolgo. Diplomsko delo primerja ureditev potrošniškega stečaja v angloameriškem in kontinentalnem pravnem sistemu, znotraj slednjega pa primerja rešitve v germanskih, romanskih in skandinavskih državah. Znotraj vsake skupine je podrobneje predstavljena po ena država, ki najbolj odraža značilnosti posamezne pravne družine.
Ključne besede: osebni stečaj, insolventnost, dolžnik, fizična oseba, samostojni podjetnik, upniki, stečajni upravitelj, banke, odpust dolgov, angloameriški pravni sistem, kontinentalni pravni sistem, germanske države, romanske države, skandinavske države.
Objavljeno: 28.01.2011; Ogledov: 3936; Prenosov: 645
.pdf Celotno besedilo (480,96 KB)

3.
E- BANČNIŠTVO ZA FIZIČNE OSEBE NA PRIMERU NKBM
Mirjana Premzl, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z raziskovalno metodo kritičnega pregleda in študija literature analizirali internetno bančništvo na primeru NKBM. Njihova spletna storitev se imenuje Bank@Net in je bila druga tovrstna ponudba v Sloveniji. Fizični uporabniki imajo veliko možnosti, kakor tudi ugodnosti za uporabo Bank@Net — a saj jim uporaba le tega prihrani čas in denar, ter je zmeraj pri roki. Uporaba internetnega bančništva v Sloveniji ne zaostaja za številom uporabnikov drugje v Evropi. NKBM s svojo predstavljeno vizijo in cilji pa spletne storitve kontinuirano posodablja, skrbi za lahek in hiter dostop, kakor tudi za nižji finančni strošek spletne uporabe, glede na ostale banke. Bank@Net je varna, hitra in priročna spletna storitev, ki je na razpolago vseh 24 ur na dan, 7 dni v tednu in 365 dni v letu. V NKBM so motivirani približati fizičnemu uporabniku še ostale storitve, na katerih trenutno potekajo projekti, ter so prijazna in učinkovita banka, za kar so prejeli že kar nekaj priznanj in nagrad. Biti uporabniku prijazna banka je najverjetneje vodilo vseh bank, saj v današnjem času krize in recesije odidemo tja, kjer dobimo za manjše stroške več denarja in ugodnosti, sploh, kar se tiče kreditov in raznovrstnih posojil. Prepričani smo, da se bo NKBM še trudila ohranjati svojo poslanstvo ter dosegati cilje, ki si jih sprotno prilagaja, kar jo označuje za fleksibilno banko, usmerjeno k fizičnim osebam kot končnim uporabnikom njenih spletnih storitev — e bančništva.
Ključne besede: NKBM, fizična oseba, uporabnik, Bank@Net, internetno bančništvo, analiza, segmentacija uporabnikov
Objavljeno: 06.05.2011; Ogledov: 1868; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (671,71 KB)

4.
CENITEV DAVČNE OSNOVE NEPOJASNJENIH DOHODKOV FIZIČNE OSEBE
Matija Maučec, 2012, magistrsko delo

Opis: Cenitev davčne osnove fizične osebe je specifični ugotovitveni davčni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva in okoliščine, ki omogočajo davčnemu organu, da določi s pomočjo izbrane metode verjetno davčno osnovo, na osnovi katere odmeri davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Sama zakonska podlaga za cenitev davčne osnove fizične osebe je določena v petem odstavku 68. člena ZDavP-2 kot samostojna določba in je hkrati edina zakonska podlaga za to vrsto odmere davka v posebnih primerih, v katerih se prepletajo tako materialne kot procesne določbe. Davčni organ lahko odmerja davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 pod pogojem, če je seznanjen s precejšnjim nesorazmerjem med zavezančevim premoženjem, sredstvi ali porabo sredstev in njegovimi napovedanimi dohodki pri določeni fizični osebi. Da bi davčni organ lahko izpolnil navedeni zakonsko predpisani pogoj, mora uvesti pred samim davčnim postopkom eno izmed vrst davčnega nadzora, to je davčno preiskavo, v kateri ugotavlja obstoj pogoja »precej« tudi s pomočjo Poziva za prijavo premoženja, določenega v 69. členu ZDavP-2, ki predstavlja sredstvo oz. instrument za pravno podlago odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Če davčni organ ugotovi v davčni preiskavi obstoj pogoja precej (ali če ga ne ugotovi), uvede (ali ne uvede) davčni nadzor davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, v katerem s pomočjo izbrane metode ugotavlja obstoj (ali neobstoj) davčne osnove in na taki osnovi odmerja davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Sama določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2 predstavlja sredstvo, katerega namen bi naj bila dosledna izpeljava načela enakosti in pravičnosti obdavčitve ter načela plačila davka skladno z ekonomsko močjo zavezanca za davek.
Ključne besede: Cenitev, davčni zavezanec – fizična oseba, davčna osnova, davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, davčna načela, davčna preiskava, davčni nadzor, davčni nadzor davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, metode cenitve davčne osnove.
Objavljeno: 02.04.2012; Ogledov: 3694; Prenosov: 730
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
ODLOG IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVČNE OBVEZNOSTI
Matija Udovč, 2012, diplomsko delo

Opis: Zakon o davčnem postopku davčnim zavezancem omogoča odlog ali obročno plačevanje davka, kar predstavlja izjemo od načela zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja ter plačevanja davčnih obveznosti. Posamezni institut omogoča davčnemu organu odobritev odloga ali obročnega plačevanja davčne obveznosti, v kolikor bi s tem preprečil socialno ogroženost davčnega zavezanca – fizične osebe, ali bi na tak način lahko premostil trenutne likvidnostne težave in preprečil nastanek hujše gospodarske škode v primeru, da je davni zavezanec poslovni subjekt. Zakon pa opredeljuje tudi odlog in obročno plačevanje davka v posebnih primerih, kjer kot pogoj za odobritev zadostuje trenutna nezmožnost plačila davka ali zavarovanje davčne obveznosti. Pogoje in kriterije, ki jih pri presoji upravičenosti do uporabe instituta uporablja davčni organ predpisuje Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku in ostali področni zakoni, ki vsebujejo posamezne določbe in se smiselno navezujejo na obravnavano tematiko. V navedenih primerih uporabe instituta država poskuša premostiti trenutno plačilno nezmožnost davčnega zavezanca zato sem mnenja, da institut odloga in obročnega plačevanja davka v luči današnje ekonomske situacije zasluži poglobljeno in kritično obravnavo.
Ključne besede: odlog davka, obročno plačevanje davka, davčni organ, davčni zavezanec, socialna ogroženost, hujša gospodarska škoda, fizična oseba, poslovni subjekt
Objavljeno: 11.07.2012; Ogledov: 1071; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
ODLOG DAVČNE OBVEZNOSTI
Milena Derling, 2014, diplomsko delo

Opis: V trenutni gospodarski situaciji fizične osebe in gospodarski subjekti vse težje izpolnjujejo svoje davčne obveznosti do države. Zaradi najrazličnejših situacij zaradi katerih ne morejo plačati celotnega zneska naenkrat Zakon o davčnem postopku omogoča odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanja davka za fizične osebe ter odlog in obročno plačevanje davka za poslovne subjekte v primeru nastanka hujše gospodarske škode. Podrobnejši kriteriji in merila za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka so določeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Z ozirom na današnji ekonomski položaj posameznih davčnih zavezancev v Republiki Sloveniji omenjeni instituti vsekakor zahtevajo poglobljeno obravnavo vendar se bom zaradi razsežnosti obravnavane tematike v nadaljevanju osredotočila samo na odlog plačila davka. Davčnemu zavezancu, ki je fizična oseba, davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov. V kolikor pa je davčni zavezanec poslovni subjekt, lahko davčni organ dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let, če bi mu zaradi plačilne nezmožnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi odlog plačila davka omogočil preprečitev hujše gospodarske škode.
Ključne besede: Ključne besede: davek, davčni zavezanec, odlog plačila davka, davčni organ, fizična oseba, poslovni subjekt, hujša gospodarska škoda
Objavljeno: 05.08.2014; Ogledov: 680; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (701,16 KB)

7.
PRAVNI POLOŽAJ DELAVCA V PRIMERU SMRTI DELODAJALCA - FIZIČNE OSEBE
Marina Vučićević, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava pravni položaj delavca v primeru smrti delodajalca – fizične osebe. Gre za kompleksen problem, kateri zahteva poznavanje več pravnih področij. Predvsem je potrebno upoštevati delovno pravo, dedno pravo in statusno pravo. Stranki pogodbe o zaposlitvi sta delavec in delodajalec. Delavec je zmeraj fizična oseba in že obligacijski zakonik določa, da v primeru smrti ene od strank pogodbeno razmerje zaradi lastnosti ˝intuitu personae˝ preneha. Za razliko od delavca pa je delodajalec lahko fizična ali pravna oseba. Uvodoma je treba opredeliti in poznati lastnosti delodajalca, ki je fizična oseba. Samostojnega podjetnika opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah v splošnem delu, prav tako pa v delu, ki je namenjen podjetniku. Pravni položaj drugih svobodnih poklicev, ki jih lahko opravljajo fizične osebe, pa urejajo posebni zakoni. Zaradi smrti delodajalca pridejo v poštev določbe dednega prava iz Zakona o dedovanju. V trenutku zapustnikove (delodajalčeve) smrti pride do dedovanja. Deduje se lahko na dva načina. Če je zapustnik zapustil oporoko, se spoštuje njegova volja. Če oporoke ni, ali če oporočno določeni dediči ne želijo dedovati, pride do zakonitega dedovanja. Določbe dednega prava so v primerjavi s statusnimi določbami lex generalis. Za pravni položaj delavca je pomemben Zakon o delovnih razmerjih. Nadaljevanje podjetja in ohranitev delavčevih pogodb o zaposlitvi je odvisna od tega, kakšno dejavnost je zapustnik opravljal. Lahko pride do dveh situacij. Prva situacija je ta, da je delodajalec opravljal takšno dejavnost, zaradi katere dediči ne morejo nadaljevati podjetja, ali pa iz različnih razlogov tega ne želijo. Zaradi tega se delovna razmerja in pogodbe o zaposlitvi delavcev ne ohranijo. V tem primeru so pravice delavcev okrnjene, saj jim ne pripada pravica do odpravnine, pravica do odpovednega roka in s tem povezane druge pravice. Pridobijo lahko le pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Druga situacija je takšna, da dediči lahko in želijo nadaljevati zapustnikovo podjetje. Pride do podobnega položaja kot v primeru prenosa podjetja, obrata ali njegovega dela. Potrebno je upoštevati slovenski Zakon o delovnih razmerjih, ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonov držav članic glede varstva pravic delavcev v primeru prenosov podjetij, obratov ali delov podjetij in obratov. V tem primeru se ohranijo delovna razmerja in pogodbe o zaposlitvi.
Ključne besede: Smrt delodajalca – fizične osebe, samostojni podjetnik, pravni položaj delavca, sprememba delodajalca, dedovanje podjetniškega premoženja, fizična oseba, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ohranitev pogodbe o zaposlitvi.
Objavljeno: 16.07.2015; Ogledov: 1096; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (916,01 KB)

8.
PRIDOBITEV, OMEJITEV IN IZGUBA POSLOVNE SPOSOBNOSTI
Tomaž Vajnhandl, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je bila napisana z željo, da bi se slovenska zakonodaja na področju instituta poslovne sposobnosti posodobila. V diplomski nalogi sem opisal postopek normalne pridobitve poslovne sposobnosti in vse izjeme. S primerjalno pravno metodo sem razložil, kako poteka pridobitev poslovne sposobnosti drugod po svetu. Opisal sem postopek odvzema delne poslovne sposobnosti, kot tudi postopek odvzema popolne poslovne sposobnosti. Prav tako sem razložil postopek ponovne pridobitve, tako delne, kot popolne poslovne sposobnosti. Posvetil sem se še postopku podaljšanja roditeljske pravice, ki je zelo podoben institut kot odvzem poslovne sposobnosti. Pri osebah, ki še niso dosegle starosti 18. let in niso same zmožne skrbeti zase oziroma za svoje pravice, se celo pogosteje uporablja, kot institut odvzema poslovne sposobnosti. Pri institutu poslovne sposobnosti sem v diplomski nalogi za slovenski pravni red predlagal podobne rešitve kot jih je našlo avstrijsko pravo, torej predvsem znižanje starostne meje za pridobitev delne poslovne sposobnosti in spregled manjših pravnih poslov, ki jih sklepajo osebe z delno poslovno sposobnostjo, spet po vzoru avstrijskega pravnega reda. Velik del diplomske naloge sem namenil centru za socialno delo, ki ima v postopku odvzema poslovne sposobnosti veliko vlogo. Po mojem mnenju je njegova vloga prevelika. Center za socialno delo lahko namreč predlaga začetek postopka, je v postopku stranka in na koncu postopka tudi postavi skrbnika. Temu skrbniku določi pravice in dolžnosti. Sodišče le okvirno določi pravice skrbnika. Center za socialno delo nato v popolnosti nadzoruje delo skrbnika. V diplomski nalogi sem omenil tudi nekaj drugih institutov, pri katerih ima center za socialno delo preveliko vlogo (npr. rejništvo in posvojitve). Prišel sem do ugotovitve, da do postopka odvzema poslovne sposobnosti ne prihaja tako pogosto, kot bi moralo, velik vzrok za to so predvsem stroški postopka, ki jih nosi predlagatelj, zaradi česar pogosto niti sodišče, niti javni tožilec, niti center za socialno delo ne predlaga postopka, ko bi ga po uradni dolžnosti moral. V diplomski nalogi sem prišel tudi do sklepa, da lahko v prihodnosti, po vzgledu drugih držav (predvsem Nemčije in Švedske), pričakujemo vedno manjšo uporabo postopka odvzema poslovne sposobnosti. V Družinskem zakoniku je bil predlog, da sodišče ne bi več začelo postopka odvzema poslovne sposobnosti, ko bi zaznalo, da ga oseba potrebuje, temveč bi takšno osebo le postavili pod skrbništvo. Ugotovil sem tudi, da se bo v prihodnosti delo centra za socialno delo na tem področju krčilo. Do takšne ugotovitve sem prišel zaradi določb Družinskega zakonika. Po njem sodišče sploh ne bi začelo postopka za odvzem poslovne sposobnosti osebi, ki ni zmožna sama skrbeti za svoje pravice, temveč bi takšni osebi le določilo skrbnika. Prav tako bi Družinski zakonik omejil še določene druge pravice centra za socialno delo, ki so opisane v samem diplomskem delu.
Ključne besede: Pravna sposobnost, fizična oseba, pridobitev delne poslovne sposobnosti, pridobitev popolne poslovne sposobnosti, roditeljska pravica, podaljšanje roditeljske pravice, odvzem delne poslovne sposobnosti, odvzem popolne poslovne sposobnosti, ponovna pridobitev poslovne sposobnosti, center za socialno delo, stroški, prevelika vloga centra za socialno delo, avstrijski sistem poslovne sposobnosti
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 1841; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (681,31 KB)

9.
PRIMERJAVA DAVČNIH OLAJŠAV FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB MED SLOVENIJO IN BOLGARIJO
Mateja Bovha, 2016, diplomsko delo

Opis: Že od nekdaj je pobiranje davkov pomembno za državo, saj omogoča izdatno polnjenje državne blagajne. Za pravne in fizične osebe pa davki predstavljajo dodaten strošek, zato težijo k njihovemu znižanju. Da bi davčna zakonodaja ugodila zahtevam po zniževanju davčnega bremena, so se na davčnem področju uzakonile olajšave, ki predstavljajo zakonsko odobrene ukrepe namenjene za zmanjševanje lastnega obdavčljivega dohodka zavezanca in s tem za zmanjševanje davčnih bremen. Države z njimi na posredni način zagotavljajo razvoj podjetij ter s tem rast gospodarstva, pri fizičnih osebah pa zagotavljajo boljšo ekonomsko in socialno raven posameznika. Tudi Slovenija in Bolgarija nista pri tem nobeni izjemi. Zaradi harmonizacije med državami Evropske unije, ju povezuje podobna davčna politika, vendar z nekaterimi izjemami, kot so različen sistem obdavčevanja in različne vrste davčnih olajšav. V diplomski nalogi smo obravnavali pomen zniževanja davčnega bremena z možnostjo uveljavljanja davčnih olajšav za fizične in pravne osebe v Sloveniji in Bolgariji. Zaradi lažje primerljivosti med državama smo najprej spoznali zakonodajo obeh držav, temu sledi primerjalna analiza davčnih olajšav obeh držav na podlagi teoretičnega dela in na podlagi konkretnih izračunov obdavčitve fizičnih in pravnih oseb.
Ključne besede: davčne olajšave, davčni zavezanec, fizična oseba, pravna oseba, dohodnina, davek od dohodkov pravnih oseb, Slovenija, Bolgarija
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 903; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1010,97 KB)

10.
Davčni nadzor fizične osebe v luči ustavnega načela pravne države s poudarkom na načelu sorazmernosti
Natalija Njavro, 2016, magistrsko delo

Opis: Davčni nadzor fizične osebe je specifični davčni postopek namenjen razjasnjevanju in ugotavljanju dejstev, s pomočjo katerih davčni organ odmeri davek po 68. a členu Zakona o davčnem postopku. S 1.1.2014 je bila sprejeta novela Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2G) , s katero je obdavčitev nenapovedanih dohodkov dobila zakonsko podlago v samostojnem členu. Obdavčitev nenapovedanega dohodka se izvede pod pogojem, da davčni organ ugotovi nesorazmerje ali razliko med vrednostjo sredstev za privatno potrošnjo, ki vključuje premoženje, s katerim razpolaga davčni zavezanec in ta znatno presegajo dohodke, ki jih je zavezanec za plačilo davka napovedal. Davčni organ v tem primeru pozove davčnega zavezanca k predložitvi podatkov o svojem premoženju. Davčni organ ves čas postopka ravna v skladu z načeli davčnega postopka in načeli drugih zakonov, ki ga prav tako zavezujejo. Naloga najprej opredeljuje davčni nadzor fizične osebe v razmerju do najpomembnejšega načela – načela pravne države, s poudarkom na načelu sorazmernosti. Naloga se nanaša na upoštevanje omenjenih načel tako s strani zakonodajalca, kot s strani samega izvajalca zakona – davčnega organa.
Ključne besede: Davčni nadzor, davčni zavezanec - fizična oseba, dohodnina, davek po 68. a členu ZDavP-2G, prekomerna obdavčitev, načelo pravne države, načelo sorazmernosti, človekove pravice, davčna načela, načela Zakona o splošnem upravnem postopku, odmera davka od nenapovedanih dohodkov, odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, kaznovalna narava.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 511; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici