1. Spreminjanje rabe tal na pohorskih planjah med letoma 2000 in 2014Tanja Golob, Domen Kodrič, Jelko Meolic, Aleš Praprotnik, Aleksandra Premužič, Anja Simreich, Rosvita Viltužnik, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava naravne značilnosti območja Pohorskih planj ter spreminjanje kulturne pokrajine iz vidika rabe tal. Naravne razmere so analizirane in prikazane z ozirom na zemljiške kategorije. Prikazane so tudi spremembe zemljiških kategorij v obdobju med letoma 2000 in 2014. Ugotovljeno je spreminjanje kulturne pokrajine – širjenje gozda ter ekstenzifikacija kmetijskih površin.
Ključne besede: Slovenija, Pohorje, kulturna pokrajina, raba tal, spremembe, Pohorske planje, fizična geografija, geografski informacijski sistemi
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1647; Prenosov: 114
 Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Geografije Podravja2017, zbornik Opis: V monografiji je zbranih 19 znanstvenih prispevkov, ki obravnavajo aktualne teme o naravnih in družbenih značilnostih Podravja, med njimi je nekaj takih, ki si šele utirajo prostor v regionalni geografiji. V prispevkih so prikazane hidrološke razmere, ekosistemski pogled na pokrajino, spreminjanje rabe tal, degradirana območja, posledice gospodarske krize, prostorski razvoj naselij, vodno gospodarske ureditve vodotokov, politični profil volilnega telesa, demografske, gospodarske, bivalne in prometne razmere v Mariboru in ne nazadnje način, kako spoznanja o pokrajini prenesti v izobraževanje učencev in dijakov. Besedila so izdatno dokumentirana s tematskimi kartami in drugim empiričnim gradivom. Knjiga je zanimiva tudi zaradi koncepta nove regionalne geografije.
Ključne besede: Podravje, Slovenija, regionalna geografija, fizična geografija, družbena geografija
Objavljeno v DKUM: 28.09.2017; Ogledov: 2008; Prenosov: 522
Celotno besedilo (21,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Trendi temperatur zraka v Mariboru kot posledica razvoja mestnega toplotnega otokaIgor Žiberna, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: Človekovi vplivi, predvsem širjenje pozidanih površin, ogrevanje, promet, onesnaževanje zraka, so prispevali k nastajanju specifičnega mestnega ekosistema. Med njegove pomembne značilnosti sodi nastanek značilnega mestnega podnebja, ki se najbolj manifestira s pojavom mestnega toplotnega otoka. V prispevku so prikazane časovne spremembe intenzivnosti mestnega toplotnega otoka na primeru Maribora, kot posledica človekovih vplivov, predvsem širjenja pozidanih površin. Izračunani so večletni trendi glavnih temperaturnih kazalcev in nekaterih izpeljanih klimatskih parametrov. Prikazani so tudi vplivi mestnega toplotnega otoka na izbrane bioklimatske kazalce.
Ključne besede: fizična geografija, klima, mestna klima, Maribor
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1395; Prenosov: 265
Celotno besedilo (896,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Pedogeografske značilnosti njivskih površin v severovzhodni SlovenijiAna Vovk, 1996, izvirni znanstveni članek Opis: Najpomembnejši naravni dejavniki, ki omogočajo njivsko rabo, so relief, prsti, podnebne in vodne razmere. Z melioracijsko-tehničnimi posegi so zmanjšani zaviralni vplivi podtalne in površinske vode. Zato so za njive rabljene tudi naravno neprimerne površine. Ker se pojavljajo precejšnje razlike v lastnostih prsti, ki vplivajo na njihovo ekološko obremenjenost (prepustnost za vodo, delež gline in peska) na regeneracijsko-nevtralizacijske sposobnosti (reakcija, delež organske snovi, delež vode), je v kmetijstvu treba uporabljati različne postopke za izboljšanje kakovosti in količine pridelkov glede na naravne lastnosti.
Ključne besede: fizična geografija, pedogeografija, analiza prsti, varstvo okolja, varstvo kmetijskih zemljišč, Severovzhodna Slovenija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1255; Prenosov: 61
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Organska snov v prsti na območju Celjske kotlineMilena Petauer, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: Količina organske snovi predstavlja pomemben kazalec kakovosti prsti. Pomembno vpliva na številne fizikalne in kemijske lastnosti prsti, posledično na rodovitnost prsti ter določa vlogo prsti v ekosistemu. Količina organske snovi v prsti je odvisna odkoličine odmrlih organskih snovi, njihove sestave, procesa humifikacije, od naravnih dejavnikov, kot so podnebje, relief, matična podlaga, voda ter seveda od živih rastlin, živali in mikroorganizmov, ki živijo v prsti ter tudi od rabe tal. V prispevku je predstavljena količina organske snovi v zgornjem sloju kmetijskih zemljišč v Sloveniji ter količina organske snovi v horizontih v prevladujočih tipih prsti v celjski kotlini. Podatki kažejo, da je količina organske snovi v prsti v Sloveniji zadovoljiva. Prsti v Celjski kotlini imajo manj kot 6 % organske snovi, razlike v vsebnosti se največ kažejo v rabi tal, saj imajo prsti porasle z gozdom tudi do 35 % organske snovi v zgornjem horizontu.
Ključne besede: geografija, fizična geografija, prsti, kemične lastnosti, organske snovi, Celjska kotlina, upravljanje s prstmi, varovanje prsti
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1965; Prenosov: 189
Celotno besedilo (854,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Geografska tipizacija Pomurja glede na sušo in možnosti za prilagoditev pojavuTatjana Kikec, 2015, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji z naslovom »Geografska tipizacija Pomurja glede na sušo in možnosti za prilagoditev pojavu« smo z geografskim pristopom raziskali pojav suše na območju Pomurja. Pri tem smo uporabili metodo tipizacije in ponderiranja vplivnih dejavnikov. Na podlagi študija literature, pridobljenih podatkov in digitalnih podatkovnih slojev ter poznavanja pokrajine smo opredelili dejavnike pojava suše na preučevanem območju. Za vsakega posameznega vplivnega dejavnika smo v geografskem informacijskem sistemu pripravili podatkovni sloj ter ga standardizirali, kar nam je omogočilo njihovo primerjavo. Zaradi različnega vpliva posameznih dejavnikov smo jih v nadaljevanju obtežili s ponderji, sledilo je kombiniranje posameznih slojev. Rezultat je sintezna karta preučevanega območja s petimi tipi glede na njegovo različno občutljivost za sušo. Na podlagi analize meteoroloških in hidroloških podatkov smo opredelili letni režim pojavljanja meteorološke ter hidrološke suše vodotokov in podzemnih voda. V okviru raziskave posledic pojava suše smo raziskali stanje oskrbe z vodo, količinske in kakovostne spremembe površinskih in podzemnih voda ter primerjali potrebe kulturnih rastlin po vodi v posameznih fenoloških fazah z dejanskim stanjem vodne bilance na preučevanem območju. Na podlagi izdelane tipizacije smo podali različne predloge možnih prilagoditev, ki se v prvi vrsti nanašajo na zmanjšanje in odpravo posledic v kmetijstvu, kjer nastaja največja škoda zaradi suše.
Ključne besede: fizična geografija, suša, metoda tipizacije, metoda ponderiranja vplivnih dejavnikov, vodna bilanca, dejavniki suše, posledice suše, prilagoditve na sušo, Pomurje
Objavljeno v DKUM: 16.10.2015; Ogledov: 1861; Prenosov: 330
Celotno besedilo (15,47 MB) |
8. |
9. Novejši trendi v geografskem raziskovanju prsti in rastlinstva v Sloveniji in v tujiniAna Vovk, 2003, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Opis: V prispevku je prikazana geografska metodologija preučevanja prsti in vegetacije v slovenskih učbenikih, knjigah, atlasih in leksikonih ter učnih načrtih fakultetnih programov geografije. S pregledom teh virov želimo podati oceno, kaj, kako in s kakšnimi rezultati sta zastopani geografija prsti in vegetacije v slovenski geografiji in izven nje. Za lažjo primerjavo smo vključili trende geografskega raziskovanja prsti in vegetacije tudi v sosednjih državah. V tujini imajo specializirane revije in strokovna združenjaza razvoj na področju geografije prsti in rastlinstva. Pomembno je spoznanje, kako konkurenčno je naše znanje, v katero smer ga razvijamo in ter katero lastno raziskovalno metodologijo smo razvili v Sloveniji in jo tudi objavili v mednarodnih revijah.
Ključne besede: fizična geografija, biogeografija, pedogeografija, varstvo okolja, ekologija, šolska geografija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1370; Prenosov: 362
Celotno besedilo (87,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
