| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv pametnih naprav pri fizični aktivnosti rekreativnih športnikov
Vito Meznarič, 2022, diplomsko delo

Opis: Vsi se zavedamo, kakšnega pomena je gibanje za naše zdravje. Večina pa na žalost ne ve, kje in kako začeti, kaj pozitivno in kaj negativno vpliva na naše zdravje. V teoretičnem delu smo raziskali različne pametne naprave in življenje rekreativnih športnikov. V teoretičnem delu smo predstavili pojem fizične aktivnosti in opisali možne kronično nenalezljive bolezni, do katerih lahko pride, če smo neaktivni. Kasneje smo analizirali delovanje različnih pametnih naprav in njihovih funkcij (tako pozitivnih kot negativnih). Ob tem smo se osredotočali na naprave, ki so v današnjem času med najbolj priljubljenimi med mladimi rekreativnimi športniki. Redna in zmerno intenzivna telesna dejavnost ima mnoge ugodne vplive na zdravje. Vsaj pol ure zmerne telesne aktivnosti na dan preprečuje nastanek mnogih nenalezljivih bolezni, med drugim tudi osteoporozo, diabetes in srčno-žilna obolenja. V praktičnem delu smo na podlagi pridobljenih rezultatov dveh rekreativnih športnikov, ki sta uporabljala različni pametni napravi, analizirali zbrane podatke in izbrali primernejšo napravo za bodoče uporabnike.
Ključne besede: Pametne naprave, Apple ure, Polar ure, rekreativni športniki, fizična aktivnost.
Objavljeno v DKUM: 10.03.2022; Ogledov: 990; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

2.
Pomen fizične aktivnosti pri depresiji
Nuša Iskra, 2020, diplomsko delo

Opis: Depresija je najpogostejša duševna motnja, ki je vedno bolj v porastu in predstavlja globalni problem na področju javnega zdravja. Posameznik si lahko s preventivnimi ukrepi pred nastankom in med razvojem bolezni pomaga sam, eden izmed teh ukrepov je tudi fizična aktivnost. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšen pomen ima fizična aktivnost na depresijo v odrasli populaciji. V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, saj smo opravili sistematičen pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (EBSCOhost, PubMed in Google Schoolar). Pomagali smo si s vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji ter tako vključili članke, do katerih smo imeli prost dostop in so bili publicirani od leta 2010 do 2020. Raziskave so si enotne, da ima fizična aktivnost bistven vpliv na depresijo v sklopu zdravljenja in preprečevanja. Ugotovili smo, da so pacienti, ki so izvajali fizično aktivnost v skladu s svetovnimi priporočili, imeli zmanjšane možnosti za razvoj depresije. Njeno vključevanje v proces zdravljenja pa ima pomemben antidepresivni učinek, saj lajša in zmanjšuje simptome. V sklopu koristnih učinkov na depresijo in na duševno zdravje nasploh je pomembno, da bi se bolj pogosto poudarjal in promoviral pomen fizične aktivnosti za širšo okolje. Deluje kot oblika samopomoči, ki je glede na stroške zdravljenja dostopna vsakomur, ob udejstvovanju v različne skupinske vadbe pa pozitivno vpliva na posameznikovo socialno integracijo.
Ključne besede: fizična aktivnost, odrasla populacija, depresija, telesna vadba, šport.
Objavljeno v DKUM: 05.05.2021; Ogledov: 1231; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (996,83 KB)

3.
Vpliv menopavze na telesno samopodobo žensk
Špela Kuharič, 2021, diplomsko delo

Opis: Menopavza je naraven proces, s katerim se soočijo ženske v času, ko je njihova vloga v družini, na delovnem mestu in v družbi zelo pomembna. Simptomi v tem obdobju predstavljajo velik izziv ter zahtevajo nove vsakdanje navade in prilagoditve, hkrati pa vplivajo na kakovost življenja in vrednotenje lastne zunanjosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali menopavza vpliva na telesno samopodobo žensk. Uporabljeni sta kvantitativna metodologija in deskriptivna oz. opisna metoda dela. Za raziskovalni del so bili podatki pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Sodelovalo je 50 naključno izbranih anketirank, ki so v obdobju menopavze. Rezultati so pokazali, da intenzivnost simptomov menopavze vpliva na nižjo telesno samopodobo žensk (18 %) ter da ne obstaja povezava med telesno samopodobo in odnosom s partnerjem, 96 % anketirank izpostavlja nespremenjen odnos ne glede na oceno zunanje podobe. Ugotovili smo, da telesna aktivnosti pozitivno vpliva na zunanjo samopodobo žensk (78 %). Predvidevamo, da na telesno samopodobo žensk vplivata intenzivnost menopavzalnih simptomov in fizična aktivnost. Z edukacijo o spremembah in simptomih prelomnega obdobja bomo omogočili večjo pripravljenost ženske populacije ter zmanjšali tveganje za pojavnost nezadovoljstva in nesprejemljive telesne predstave.
Ključne besede: menopavzno obdobje, simptomi, samopodoba, fizična aktivnost, odnos s partnerjem
Objavljeno v DKUM: 05.05.2021; Ogledov: 973; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
Gibalni testi kot merilo fizične pripravljenosti poklicnih gasilcev v Sloveniji
Blaž Jesenek, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskoval in testiral fizično pripravljenost poklicnih gasilcev v Sloveniji. Najprej sem opisal delo in poklic gasilca. Osredotočil sem se na gibalne sposobnosti, saj se v vsakdanjiku gasilca izkazujejo kot najpomembnejše za kvaliteto njihovega dela ter preprečevanje poškodb tako na intervenciji kot v zavodu. Ker se poklicne enote razlikujejo, sem se pozanimal o delovanju vseh 14 enot in zbral podatke o možnosti fizične aktivnosti v službenem času, vodeni vadbi ter ali je ta obvezna. Zbral sem tudi fotografije telovadnih prostorov, ki so jim na voljo. Zanimalo me je, ali se izvajajo vsakoletni gibalni testi, s katerimi preverijo upad ali napredek fizične pripravljenost zaposlenih gasilcev. Glede na opremo in gibalne sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje poklica gasilca, sem sestavil primer enostavnega gibalnega testa, sestavljenega iz vaj, ki testirajo posebej izpostavljene gibalne sposobnosti. Test sem uporabil na 45 gasilcih Poklicne gasilske enote Celje. Gibalni test je sestavljen iz dveh delov. Prvi se navezuje na gasilsko stroko in se lahko izvaja v enoti Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje Pekre v Mariboru in na Igu pri Ljubljani. Drugi del se lahko izvaja znotraj vsake enote ter je sestavljen iz šestih vaj, ki nam prikažejo hitrost in vzdržljivost poklicnega gasilca, moč mišic zgornjih okončin, moč mišic spodnjih okončin, moč mišic trupa, gibljivost in zmožnost ravnotežja. Na podlagi pridobljenih podatkov sem opredelil starostne skupine in izdelal kriterije, na podlagi katerih se rezultat vsake vaje oceni z oceno od 1 do 5. Tako pridobljena povprečna ocena nam prikaže fizično pripravljenost poklicnega gasilca. Na primeru Poklicne gasilske enote Celje se je gibalni test, ki je rezultat naloge, izkazal kot izvedljiv in primeren. Skupna povprečna ocena 3,24 kaže na dobro stanje fizične pripravljenosti testiranih poklicnih gasilcev, pri čemer pa smo opazili najizrazitejše primanjkljaje pri preizkušanju moči mišic rok in gibljivosti. Diplomsko delo povzema trenutno stanje skrbi za fizično pripravljenost poklicnih gasilcev in ponuja predlog za načrtovanje enotnega rednega testiranja psihofizičnih sposobnosti poklicnih gasilcev, ki bi omogočalo spremljanje stanja in napredka posameznikov. Na podlagi preverjenega stanja pa je moč načrtovati usmerjeno vadbo za vzdrževanje oz. izboljšanje napredka.
Ključne besede: poklicni gasilec, fizična pripravljenost, gibalni testi, fizična aktivnost, gibalne sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 1630; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

5.
MOBILNA APLIKACIJA ZA VZPODBUDO FIZIČNE AKTIVNOSTI PRI OTROCIH
Martin Fras, 2016, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo pripravili aplikacijo, ki služi kot pomoč in vzpodbuda pri opravljanju športnih ter fizičnih aktivnosti. Zaradi zaskrbljujočih podatkov o preveliki telesni teži otrok v Sloveniji, je namen aplikacije vzpodbuditi otroke k večji fizični aktivnosti. Oblikovana je tako, da pri uporabniku razvija navado lastne aktivnosti, tako, da bi otroci ostali fizično aktivni tudi, ko aplikacije ne bodo več uporabljali. To bi v splošnem izboljšalo njihovo zdravje in počutje, hkrati pa se zmanjša število otrok s preveliko telesno težo. Treningi, ki jih ponuja aplikacija, so z vidika varnosti, efektivnosti in primernosti prilagojeni otrokom.
Ključne besede: Motivacija otrok, fizična aktivnost, otroška debelost
Objavljeno v DKUM: 06.09.2016; Ogledov: 1010; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

6.
POČUTJE LJUDI OBOLELIH ZA ASTMO
Darko Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V magistrskem delu je opisano, kaj je astma in zdravljenje bolezni. Opisana je kakovost življenja bolnikov z astmo. Predstavljene so škodljivosti in vpliv kajenja na astmatike. Metode: V empiričnem delu smo naredili raziskavo na vzorcu 210 obolelih z astmo, pri katerih smo želeli ugotoviti kakovost življenja z astmo ter razliko med kadilci in nekadilci glede simptomov, fizične aktivnosti, čustvene funkciji in dražilcev iz okolja. Raziskava je bila narejena v zasebni specialistični ambulanti Eupnea d.o.o. v Murski Soboti. Rezultati: Rezulatati so pokazali, da bolnike, tako nekadilce kot kadilce, z astmo sama bolezen le nekoliko ali malo ovira pri vsakodnevnih aktivnostih. Ob raziskovanju razlik med kadilci in nekadilci pa ugotavljamo, da kadilci občutijo več simptomov astme. Zaključek: Iz raziskave smo ugotovili, da astmo danes uspešno zdravimo. Pomembno je dobro sodelovanje bolnikov z zdravstvenim osebjem, poučenost in zdravo okolje.
Ključne besede: astma, počutje, kajenje, fizična aktivnost.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 1587; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

7.
Analiza biomedicinskih podatkov na primeru meritev fizične aktivnosti in delovne obremenitve medicinskih sester
Nino Fijačko, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo s pomočjo pedometrov raziskali fizično aktivnost in delovno obremenitev medicinskih sester na Oddelku za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, natančneje na Oddelku za perioperativno intenzivno terapijo. Sodelovalo je 20 medicinskih sester, ki so v različnih izmenah nosile pedometre. Pedometer nam je za vsako medicinsko sestro posebej posredoval podatke o njenem aktivnem obdobju v izmeni, število korakov in kilometrov ter število porabljenih kalorij. Pridobljene podatke smo analizirali s programskim jezikom R in ugotovili, da medicinska sestra v 12-urni izmeni opravi v povprečju 9006 korakov, kar znaša od 6 do 7 kilometrov in porabi 226,3 kalorij. Rezultate smo primerjali s tujimi študijami, narejenimi na področju zdravstvene nege, in ugotovili podobnost med rezultati. Slednje navajajo, da medicinske sestre opravijo v povprečju od 6 do 8 kilometrov v 12-urnem delovniku. V obdobju celotne študije lahko vidimo korelacijo med naraščanjem in padanjem povprečnega števila narejenih kilometrov zaradi povečane oz. zmanjšane fizične aktivnosti in delovne obremenitve medicinske sestre, ki nastane zaradi večjega oz. manjšega števila pacientov. Prikazali smo tudi, da je delovna obremenitev medicinske sestre spremenljiv podatek, na katerega vplivajo številni različni dejavniki. Pokazali smo, da lahko medicinske sestre same najbolj vplivajo na dejavnik racionalne uporabe korakov. Iz pridobljenih podatkov lahko namreč sklepamo, da pri daljši delovni dobi naraste racionalnost izrabe korakov medicinske sestre (p = 0,049). Na podlagi velike količine fizične aktivnosti in delovne obremenitve (srednje hitra hoja, najvišje kategorizirani bolniki itd.) smo ocenili, da medicinske sestre na Oddelku za perioperativno intenzivno terapijo opravljajo poleg intelektualnega tudi fizični poklic.
Ključne besede: fizična aktivnost, delovna obremenitev, bioinformatika, zdravstvena nega, pedometer
Objavljeno v DKUM: 24.01.2014; Ogledov: 2386; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

8.
RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE ZA NADZOR FIZIČNE AKTIVNOSTI
Jurij Robič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo razvoj mobilne aplikacije, ki nadzira uporabnikovo fizično aktivnost z uporabo GPS sprejemnika. Aplikacja omogoča uporabniku posredovanje podatkov o njegovi hitrosti gibanja, dolžini, ter trajanju vadbe in porabljenih kalorijah. Z aplikacijo lahko uporabnik preveri tudi svojo fizično pripravljenost s pomočjo Cooper-jevega testa, ki beleži pretečeno razdaljo v času 12 minut. Mobilno aplikacijo smo razvili v programskem jeziku Java in jo je mogoče poganjati na mobilnih napravah s podporo JavaME. Za delovanje je potreben Bluetooth GPS sprejemnik, ki s pomočjo navigacijskega sistema GPS zbira podatke o našem položaju.
Ključne besede: mobilna aplikacija, GPS, GPS moduli, LWUIT ogrodje, NetBeans, J2ME, fizična aktivnost
Objavljeno v DKUM: 07.01.2013; Ogledov: 1704; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici