| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV IZOBRAZBENE IN STAROSTNE STRUKTURE NA VZDRŽEVANJE STROJEV ZA VARSTVO RASTLIN
Ivana Kramljak, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek V diplomski nalogi smo proučevali vpliv izobrazbene in starostne strukture kmetov na vzdrževanje strojev za varstvo rastlin. Na opazovanem področju, lokacijah testiranja škropilnih naprav Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo z anketo ugotovili, da prevladujejo naprave starosti od 5 do 15 let; redno in sprotno vzdrževanje naprav je ugotovljeno le pri 18 % uporabnikov, večji del ali 52,67 % sami izvajajo popravila škropilnih naprav, temeljito čiščenje po vsakem škropljenju opravlja le 40 % uporabnikov od teh samo 21,33 % na zato urejeni pralni površini. Iz evidence Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je razvidno, da na testiranjih število škropilnih naprav narašča, kar je v veliki meri pripomogel Zakon o obveznem pregledovanju naprav za varstvo rastlin. Čeprav se še vedno pojavljajo nekatere nepravilnosti, se stanje iz preteklih let izboljšuje, kar se kaže z večjim odstotkom udeležbe pri opravljenem izpitu iz varstva rastlin, uporabe zaščitnih sredstev pri škropljenju, izdelavi izračuna porabe vode, vodenju evidenc o porabi fitofarmacevtskih pripravkov in pridobivanju dodatnih informacij o njihovi učinkovitosti. Spodbudno je tudi, da na testiranjih prevladujejo uporabniki škropilnih naprav starostne skupine od 30 do 40 let z 33 % udeležbo, ki imajo zaključeno srednjo ali vsaj osnovno šolo. Vsi rezultati dokazujejo smiselnost testiranja škropilnih naprav z dodatnim svetovanjem in opozarjanjem. Na testiranjih pa se stanje škropilnih naprav lahko še izboljša in posledično zmanjša negativni vpliv onesnaženosti voda in okolja.
Ključne besede: Škropilne naprave, fitofarmacevtska sredstva, anketa, izobrazbena struktura, starostna struktura
Objavljeno: 14.08.2009; Ogledov: 2246; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

2.
REŠEVANJE ČEBELARSTVA V LJUBLJANSKI KOTLINI
Robert Vujanović, 2009, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljeno trenutno stanje čebelarstva v Sloveniji in problematike, s katerimi se soočajo čebelarji v današnjem času. V tem delu so predstavljeni podatki o čebelah, o avtohtoni vrsti Kranjski čebeli, ter bolezni, ki jih pestijo skozi vse letne čase. V raziskovalnem delu sem izvedel in analiziral anketo med čebelarji v Ljubljanski kotlini. Kot raziskovalni instrument sem torej uporabil anketni vprašalnik, s katerim sem pridobil mnenja anketirancev o tem, katere bolezni so najbolj prizadele njihove čebele, s katerim sredstvom so zatirali pršico varojo, zakaj so se odločili za to sredstvo in koliko je bilo učinkovito, kako bi lahko zmanjšali pomore čebel, s katerimi ukrepi bi država lahko pomagala ter kako so zadovoljni z delom veterinarjev in čebelarske svetovalne službe. Cilj diplomske naloge je bil na podlagi analize odgovorov na anketni vprašalnik, ki sem jo opravili v programu MS Excel, ugotoviti, kaj je bil vzrok za pomor čebeljih družin v Ljubljanski kotlini, s poudarkom na zajedavski pršici varoji. V zaključku diplomskega dela so podane ugotovitve in povzetki rezultatov raziskovalnega dela.
Ključne besede: čebele, čebelarstvo, varoja, pomori čebel, fitofarmacevtska sredstva (FFS)
Objavljeno: 30.09.2009; Ogledov: 2063; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (629,58 KB)

3.
VPLIV NASTAVITVE DIFUZORJEV PRŠILNIKA Z RADIALNIM VENTILATORJEM NA NANOS ŠKROPIVA V TRAJNEM NASADU
Tomaž Zeme, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali vpliv nastavitve difuzorjev pršilnika z radialnim ventilatorjem na nanos škropiva v trajnem nasadu. Za nanos škropiva smo uporabili prirejen pršilnik z možnostjo nastavitve pršilne armature glede na obliko sadnega drevja. Izvedeni sta bili dve ponovitvi, in sicer: prva z vertikalno postavitvijo šob pršilnika (K) in druga s postavitvijo šob pršilnika glede na obliko dreves (M). Nanos škropiva smo ovrednotili z meritvami deleža prekrite površine na WSP lističih, ki so občutljivi na vodo. Lističe smo analizirali z napravo za optično analizo depozita škropilne brozge (Optomax Image Analyser). V obravnavanje smo zajeli deset dreves in pet praznih prostorov med drevesi. Na posameznem drevesu smo obravnavali šest območij (tri višine, dve razdalji pršilnika), v praznih prostorih med drevesi pa tri območja v višini šob pršilnika. Pri klasični postavitvi pršilnika je bilo s škropivom povprečno prekrito 22 % ciljne površine. Posamezne obravnavane dele krošenj dreves je zadelo povprečno 73 kapljic škropiva na cm2. Pri nastavljenem pršilniku glede na obliko drevesa je bilo doseženo povprečno 25 % prekrite ciljne površine s škropivom. Povprečno število kapljic, ki je zadelo posamezne obravnavane dele krošenj, je bilo 97 na cm2. Rezultati nakazujejo smiselnost nastavitve pršilnikov glede na obliko sadnega drevja, saj se s tem doseže večja učinkovitost fitofarmacevtskih sredstev in zmanjšanje negativnih vplivov na onesnaženje okolja.
Ključne besede: pršilnik, fitofarmacevtska sredstva, sadovnjak
Objavljeno: 16.10.2009; Ogledov: 2195; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (5,19 MB)

4.
INTERNET-POTENCIALNI VIR INFORMACIJ O GNOJILIH, KRMILIH IN FITOFARMACEVTSKIH SREDSTVIH
Darjan Žižek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili rezultate ankete, ki je bila izvedena v letu 2011, z naslovom Internet – potencialni vir informacij o gnojilih, krmilih in fitofarmacevtskih sredstvih. Cilj ankete je bil izvedeti kaj lastniki kmetijskih gospodarstev iščejo na spletu v zvezi s kmetijstvom, s čim so zadovoljni in česa si bi želeli več, kjer smo se osredotočili na gnojila, krmila in fitofarmacevtska sredstva. Ankete so se izvajale po elektronski pošti, forumih, na domu in v kmetijskih trgovinah. Po končanem anketiranju so bile ankete analitično obdelane z orodjem Microsoft Office Excel. Rezultati so pokazali, da anketiranci sicer menijo, da je na spletu moč najti dovolj informacij, a bi vseeno bili pripravljeni plačati za dostop do spletne strani, ki bi na enem mestu zajemala vse njim zanimive informacije.
Ključne besede: internet, kmetijstvo, krmila, gnojila, fitofarmacevtska sredstva, anketa
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1428; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (765,87 KB)

5.
SISTEM ZA KONTROLIRANO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV NA CILJNE POVRŠINE V PROSTORU DREVES SADOVNJAKA
Peter Berk, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo razvili okolju prijazen avtomatiziran sistem, s katerim zagotavljamo kontrolirani nanos fitofarmacevtskega sredstva (FFS) na izbrane ciljne površine v prostoru habitusa dreves sadovnjaka. Realni model avtomatiziranega sistema smo realizirali s pomočjo prenosnega računalnika HP Compaq 6830s NA779ES, programskega orodja Matlab/Simulink R2011b, alternativne tehnike (mehko logično orodje FIS; Fuzzy Inference System), elektromagnetnih ventilov, krmilnega vezja elektromagnetnih ventilov, NI USB-6009 ADDA kartice, ultrazvočnih senzorjev, šob Lechler TR-80-015C in testnega poligona. Algoritem za pulzno širinsko krmiljenje elektromagnetnega ventila smo razvili s pomočjo orodja Matlab, pri čemer smo optimirali pravila in pripadnostne funkcije mehkega logičnega sistema. Rezultati so pokazali, da s pomočjo kontroliranega pulzno širinskega krmiljenja elektromagnetnih ventilov dosežemo enak učinek kot klasične metode, a ob manjši porabi FFS.
Ključne besede: Ključne besede: avtomatizacija, mehka logika, elektromagnetni ventil, fitofarmacevtska sredstva
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 1274; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (159,32 MB)

6.
7.
8.
9.
UČINEK FUNGICIDOV NA RAZVOJ SKLADIŠČNIH BOLEZNI JABOLK
Ema Zagorc, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2000 smo v nasadu Sadjarstva Blanca v Loki pri Zidanem Mostu izvedli poskus na jablani sorte 'Zlati delišes'. Ugotavljali smo učinek fungicidov na razvoj skladiščnih bolezni. Enaindvajset dni pred obiranjem smo v nasadu izvedli škropljenje z naslednjimi aktivnimi snovmi ciprodinil, kaptan in krezoksim-metil. Sedem dni pred obiranjem pa z aktivnimi snovmi: ciprodinil, kaptan, krezoksim-metil, dikofluinad in tiram. Aktivne snovi najdemo v pripravkih pod komercialnimi imeni Chorus 75 WG, Captan M 45, Stroby WG, Euparen in Thiram 80 WG. Ugotavljali smo vpliv uporabljenih fungicidov in terminov tretiranja na razvoj skladiščnega škrlupa, grenke gnilobe in monilije. Pridelek jabolk smo skladiščili v kontrolirani atmosferi (vsebnost O2: 1,3-1,5%, CO2:1,5 - 1,7%, temperatura 1,5 °C) do 27. 3. 2001. Takrat smo opravili ocena zdravstvenega stanja plodov. Delež okuženih plodov v primeru tretiranja sedem dni pred obiranjem je znašal od 1,48 % do 2,97 %, pri tretiranju enaindvajset dni pred obiranjem pa od 2,04 % do 3,3 %. Rezultati poskusa so pokazali, da vrsta fitofarmacevtskega sredstva in čas njihove uporabe nista imela signifikantnega vpliva na zdravstveno stanje pridelka po izskladiščenju.
Ključne besede: jabolka, Zlati delišes, skladiščne bolezni, fitofarmacevtska sredstva
Objavljeno: 15.04.2016; Ogledov: 622; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

10.
Uporaba fitofarmacevtskih sredstev in varovanje voda na vodovarstvenih območjih
Mario Lešnik, 2017, strokovna monografija

Opis: Monografija je namenjena kmetijskim svetovalcem in pridelovalcem za izobraževanje glede poti onesnaževanja podzemnih in površinskih voda s fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS) in glede tehnik za preprečevanje onesnaževanja z njimi. Pripravili smo jo za potrebe izvajanja projekta SI-MUR-AT v okviru EU programa sodelovanja Interreg Slovenija-Avstrija 2014 – 2020. V prvem delu so sistematično obravnavane poti prehoda FFS v vode (izpiranje skozi profil tal, površinski odtoki in točkovna onesnaženja). Predstavljen je pomen pedoloških in hidrološki lastnosti tal za omejevanje izpiranja FFS. Opisanih je nekaj metod za zmanjšanje prehoda FFS v vode. Te so: spremenjen način uporabe FFS in kolobarjenja s pripravki, izboljšana analiza tveganj za izpiranje in površinski odtok FFS, spremenjen način obdelovanja tal, prilagojen način aplikacije FFS v bližini površinskih voda, zadrževanje površinskega odtoka vode z njiv v odvodne jarke in povečana uporaba mehanskih metoda zatiranja plevelov.
Ključne besede: fitofarmacevtska sredstva, podzemne vode, površinske vode, varstvo, ukrepi, tehnika pridelovanja, poljščine
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 1704; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (8,92 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici