Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V zadnjih petnajstih letih je Evropska unija prestala dve gospodarski krizi, prvo v letih 2008 in 2009, drugo pa leta 2020 med pandemijo covida-19. V tem diplomskem delu smo preučili, kako je EU v preteklosti uravnavala fiskalno politiko posameznih držav članic in kako to počne danes. Pri tem opazujemo spreminjanje javnih dolgov držav članic in posamezne probleme, s katerimi so se članice Evropske unije soočale. Leta 2012 so vse države članice, razen Velike Britanije in Češke, podpisale medvladno Pogodbo o stabilnosti in usklajevanju v ekonomski in monetarni uniji, del katere je bil tudi fiskalni pakt (za stabilnost in rast – SGP). Osnovni cilj pakta je zagotoviti vzdržne javne finance, kar naj bi podpiralo druge temeljne makroekonomske cilje (stabilnost cen, gospodarska rast in zaposlenost). Pakt je sestavljen iz preventivnega in korektivnega dela. Preventivni del zagotavlja vzdržno fiskalno politiko čez ekonomski cikel, medtem ko korektivni del odpravlja prekomerne primanjkljaje držav članic. Ob ogledu javnofinančnih prihodkov in odhodkov držav članic smo ugotovili, da je med gospodarsko krizo v letih 2008 in 2009 javnofinančni primanjkljaj držav članic v povprečju narastel za 4,1 % BDP, se nato stalno zmanjševal do leta 2019, ko je ta znašal le še 0,4 % BDP, ter nato med pandemijo covid-19 ponovno narastel na 6,7 % BDP. Ugotovili smo, da so prihodki držav članic skozi leta ostali približno enaki, odhodki pa so se ob pojavu krize povečali, v trudu, da se posledice krize zmanjšajo. V obdobju po veliki recesiji so se vse države članice, razen Estonije, Luksemburga in Švedske, znašle v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Vse države, razen Romunije, so čezmerni primanjkljaj primerno hitro odpravile, Romunija pa je deležna zaporednih postopkov v zvezi s pomembnimi odstopanji v okviru preventivnega dela SGP. Čeprav se postopek odvija vse od leta 2017, Romunija zanj še ni bila sankcionirana.
Ključne besede: fiskalna politika, fiskalna unija, monetarna unija, bančna unija, gospodarska kriza
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: V diplomskem delu smo preučili odziv fiskalne politike na gospodarske posledice, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. Na kratko opredelimo fiskalno politiko s teoretičnega vidika, nadalje pa preučimo vplive, ki jih je imela pandemija, zlasti na rast gospodarstva, brezposelnost in javne finance. Ekonomske posledice pandemije na države po svetu niso bile simetrične, do razlik je prihajalo tudi znotraj samih držav, pri čemer je imela ključno vlogo struktura samega gospodarstva. Države in regije, bolj odvisne od storitvenega sektorja, ki za poslovanje zahteva medosebne stike, so zaradi pandemije utrpele večjo škodo. Pri fiskalnih ukrepih smo se osredotočili na izbrane države, in sicer na Slovenijo, Nemčijo, Francijo, Italijo, Združeno kraljestvo in ZDA. Ugotovili smo, da je bil odziv fiskalne politike za blažitev posledic pandemije COVID-19 enormen, vendar se je ta med državami razlikoval, tako po intenziteti kot tudi načinu. Ugotovili smo, da je Slovenija utrpela manjšo gospodarsko škodo kot druge države EU, ob tem pa je v pandemičnih letih 2020 in 2021 imela več javnofinančnih izdatkov kot druge države EU.
Ključne besede: fiskalna politika, javne finance, makroekonomija, pandemija, COVID-19.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2022; Ogledov: 779; Prenosov: 101
Celotno besedilo (2,15 MB)

Opis: Pandemija COVID-19 je spremenila naša življenja, kakršna smo poznali. Med največjimi negativnimi spremembami je vpliv na gospodarstvo evroobmočja, ki je utrpelo največjo škodo po finančni krizi leta 2008. Vse se je začelo v Evropi konec januarja in v začetku februarja 2020, takrat smo zabeležili prve primere okužb z virusom. Tako so bili že meseca marca sprejeti prepotrebni ukrepi za preprečevanje širjenja in posledično socialno distanciranje. Ne glede na to, da je sprva kazalo, da se bo vse skupaj kmalu zaključilo, je sedaj mesec maj 2022, mi pa se še vedno soočamo z določenimi omejitvami in s strahom pred izbruhom novega vala, ki bi dodatno spremenil naša življenja in poslabšal gospodarske obete. Posledice v evroobmočju so vidne zlasti v zniževanju bruto domačega proizvoda, bruto investicij v osnovna sredstva, padcu uvoza, izvoza, državne in zasebne potrošnje. Ne pozabimo na inflacijo, čeprav se morda zdi, da so nižje vrednosti pozitivne za posameznike, temu žal ni tako, ker se posledično zmanjšuje gospodarska rast in povečuje brezposelnost. Pandemija je obsežno vplivala na trg dela in doprinesla predvsem številne prekvalifikacije na delovnih mestih, vpeljalo se je delo na daljavo, vse skupaj pa je imelo posledično vpliv na uporabo naprednih tehnologij. Posledice so sicer omejili programi in sheme za ohranjanje delovnih mest ter rešitve, ki temeljijo na področju ekonomske politike, katere glavni cilj je zagotoviti trajno gospodarsko rast, ki posledično omogoča izboljšanje in spremembo življenjskega standarda na višjo raven. Tako je bil sprejet sveženj fiskalnih spodbud, katerega cilj je bil, s povečanjem javne porabe in znižanjem davkov, podpreti agregatno povpraševanje. Pri tem je bil glavni namen doseči makroekonomske cilje, v tem primeru omejiti škodo in izboljšati stanje gospodarstva kot celote. Na področju monetarne politike je prišlo do nakupa državnih obveznic za zagotavljanje likvidnosti, prilagoditve deviznih tečajev in sprememb količine denarja v rezervah. Poleg vsega naštetega sta bila sprejeta tudi novi instrument za oživitev gospodarstva NextGenerationEU in okrepljeni dolgoročni proračun EU za obdobje 20212027. Cilj teh programov je pomagati državam članicam pri okrevanju, izboljšanju uspešnosti z uskladitvijo javnih in zasebnih naložb s širšimi cilji EU, zlasti z njeno zeleno in digitalno strategijo. V Evropi se je 27. decembra 2020 začelo cepljenje proti COVID-19, ki se pospešeno izvaja. Prav tako se je Evropska unija dogovorila o izdaji enotnega EU Digitalnega COVID potrdila. Vse navedeno je zelo spodbudno za našo prihodnost, ki je še vedno odvisna od razvoja pandemije COVID-19, precepljenosti posameznikov in stopnje upoštevanja ukrepov.
Ključne besede: Makroekonomija, denarna politika, bruto domači proizvod, inflacija, brezposelnost, fiskalna politika.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2022; Ogledov: 865; Prenosov: 263
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Belgija je gospodarsko bolj razvita država kot Slovenija. Značilnosti slovenske in belgijske fiskalne politike dobro pojasnjujejo nižjo raven njunega življenjskega standarda v primerjavi s Švedsko. Delež bruto vladnih investicij v % BDP obeh držav je nizek, po razpletu zadnje krize je še dodatno upadel. Nadpovprečno visoki proračunski izdatki za socialna nadomestila so med veliko recesijo v obeh državah narasli. Obe državi generirata največji obseg proračunskih prihodkov iz naslova davkov na dohodek in socialnih prispevkov. Slovenija je med zadnjo krizo prekinila s procesom razvojnega dohitevanja; recesijo realnega sektorja je poglobila finančna kriza. Proračunski primanjkljaj je tudi zaradi sanacije slovenskega bančnega sistema med krizo narasel bolj kot v Belgiji, slovenski javni dolg je strmo narasel, zaradi česar so občutno narasli tudi stroški njegovega servisiranja. Belgija pa je med veliko recesijo svojo izhodiščno višjo raven javnega dolga obvladovala uspešneje. Ob posebej hitrem naraščanju proračunskih izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva, v kombinaciji z upadajočim trendom rasti outputa bo dolgoročno vzdržnost slovenskih in belgijskih javnih financ pogojevala uspešna nadaljnja fiskalna konsolidacija. Ugotavljamo, da je trenutno makroekonomsko okolje ugodno za vzdržno znižanje razmerja med javnim dolgom in outputom obeh držav. Pomembno pa je, da se ob fiskalnem naporu neto proračunski prihodki prestrukturirajo v kompozicijo, ki bo Sloveniji zagotovila dvig produktivnosti dela, v Belgiji pa pripomogla k zaviranju upada njene rasti ter dvignila raven agregatne zaposlenosti. Fiskalna preudarnost mora ostati prioriteta slovenske in belgijske ekonomske politike, v nacionalnem interesu obeh držav je omejevanje ciklične pristranskosti njenih nosilcev.
Ključne besede: fiskalna politika, proračunski saldo, javni dolg, gospodarska rast
Objavljeno v DKUM: 08.11.2018; Ogledov: 2434; Prenosov: 356
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Gospodarske krize se periodično ponavljajo in so značilne za razvoj kapitalizma, ki zaradi svoje tendence "produkcije profita, zaradi ustvarjanja profita", ciklično pregreva ekonomijo v času ekspanzije in ohlaja, ko je evforije konec. Takrat se najprej pokaže kriza likvidnosti in solventnosti vseh igralcev na finančnem ali nepremičninskem trgu, ki so zaradi pričakovanj o rasti cen v nedogled, poviševali svoje vzvode preko svojih zmožnosti. Takšno je bilo predkrizno obdobje pred Veliko depresijo leta 1929 in pred Veliko recesijo leta 2007. Nato se je vse sesulo. Keynesijanska ekonomska teorija in neoliberalna ekonomsko-politična doktrina sta si enotni; kriva je nepravilna državna intervencija. Keynes je verjel, da je kontrola nad pretokom kapitala predpogoj za učinkovito upravljanje kapitala in da naj država zagotavlja pogoje za efektivno povpraševanje v času krize s povečevanjem javne porabe. Po drugi strani je Friedman zagovarjal tezo, da bi gospodarstvo morala utrditi politika Zveznih rezerv oz. centralnih bank in ne povečevanje javne porabe, kar je nenazdanje pripeljalo do dolžniške krize. Neoliberalne dogme samo-regulativnega svobodnega trga, strogega laissez-faire, financializacije, finančno-poslovnega načela "ustvari in posreduj" ter ustvarjanje podjetij "prevelikih, da bi lahko padli" in "prepovezanih, da bi lahko padli", so ob poku balona priredile svojo politiko. Zdaj je potrebna državna intervencija, vendar kakšna re-regulacija je lahko učinkovita? ZDA in evropske države so za reševanje gospodarske krize oblikovale številne programe. Medtem ko je Veliko depresijo reševala ekspanzivna fiskalna politika (New Deal, protekcionizem in enormno povečana javna poraba, predvsem ob izbruhu 2. svetovne vojne), je pri reševanju Velike recesije veliko vlogo odigrala tudi ekspanzivna monetarna politika centralnih bank, z uporabo nestandardnih ukrepov pri operacijah na odprtem trgu (različni aranžmaji, avkcije, jamstva, neposredna trgovanja s toksičnimi obveznicami in neposredne pomoči "velikim", ki bi lahko s svojim propadom ogrozili poslovne partnerje itd.), ki je nazadnje s kvantitativnimi sproščanji poskušala izvleči gospodarstvo iz likvidnostne pasti. Rezultati makroekonomskih indikatorjev gospodarske rasti, brezposelnosti, medbančnega zaupanja, stabilnosti cen, ipd., že nekaj časa prikazujejo okrevanje gospodarstva, reševalne akcije pa pozitiven stimulus. Vendar, kako nam gre danes, bomo videli jutri.
Ključne besede: poslovni cikelj, finančna kriza, ekspanzivna fiskalna politika, ekspanzivna monetarna politika z nestandardnimi ukrepi, neoliberalizem
Objavljeno v DKUM: 23.05.2017; Ogledov: 1732; Prenosov: 159
Celotno besedilo (2,39 MB)