Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Predšolska vzgoja je program zgodnjega otroštva, v katerem otroci združujejo učenje z igro v programu, ki ga vodijo strokovno usposobljeni odrasli. Otroci so najpogosteje vpisani v predšolsko šolo med tremi in petimi leti. Vrtec je izobraževalna ustanova ali učni prostor, ki otrokom pred začetkom obveznega izobraževanja na osnovni šoli ponuja predšolsko vzgojo. Lahko se upravlja javno ali zasebno in se lahko subvencionira iz javnih sredstev. Namen diplomske naloge je raziskati, kakšne so cene programov predšolske vzgoje v izbranih pomurskih občinah, in sicer v občini Lendava, Murska Sobota in Turnišče in kolikšen delež prispevajo k financiranju predšolske vzgoje občine in kako to vpliva na njihovo poslovanje. V diplomski nalogi bomo zajeli tudi koliko enot vrtca je v posamezni občini. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem bomo povzeli predšolsko vzgojo, kakšna pravna podlaga je potrebna za ustanovitev tako javnega kakor tudi zasebnega vrtca in tudi samo razliko njunega financiranja. V praktičnem delu diplomske naloge pa bomo preučili financiranje predšolske vzgoje in med posameznimi občinami naredili primerjavo samega financiranja. Pričeli smo z cenami programov, nato s prispevkom občin, koliko prispevajo občine same in tudi druge vire financiranja s strani države, staršev in drugih virov. Prikazali bomo tudi samo poslovanje vrtca. V raziskavo bomo vključili tudi višje cene programov predšolske vzgoje, ki jih napovedujejo občine same, kot posledico višjih cen energentov, hrane in drugih s tem povezanih stroškov, ki vplivajo na oblikovanje ekonomske cene.
Ključne besede: predšolska vzgoja, financiranje, programi predšolske vzgoje, prispevek občin
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 87; Prenosov: 9
Celotno besedilo (943,84 KB)

Opis: V sodobnem času so bančne institucije zaradi raznih pritiskov tako s strani komitentov kot regulativ primorane k preoblikovanju načina lastnega poslovanja in obstoječe ponudbe storitev. Potrebna je implementacija okoljskih praks v sistem tega sektorja. Bistvo diplomske naloge je zeleno financiranje v bančništvu, ponudba zelenih produktov ter storitev in bančna politika EU, katere regulative morajo biti upoštevane. Na podlagi primerjav in grafov je bila ugotovljena razsežnost vpliva pandemije Covid-19 na zeleno financiranje, ki je v primerjavi z učinki, ki jih je ta pustila na drugih gospodarskih panogah v veliki meri pozitivna. Prav tako je znotraj tega dela predstavljeno zeleno zavajanje, ki predstavlja prevladujoč problem, s katerim se vlagatelji soočijo ob poplavi podatkov zelenega financiranja v bankah. Ta ne ogroža le količine vloženih sredstev investiranih v posamezni zeleni projekt marveč cilje opredeljene znotraj Pariškega sporazuma. Tako kot večina razvitih držav tudi Slovenija strmi k ponudbi zelenih produktov in uporabi trajnostnih finančnih instrumentov. Močan vpliv, ki ga imajo banke na ljudi je potrebno uporabiti v prid širjenja okoljskega ozaveščanja med zaposlenimi, kakor tudi med uporabniki zelenih storitev.
Ključne besede: zeleno financiranje v bankah, produkti zelenega financiranja, pandemija Covid-19, EU, zeleno zavajanje, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 30.08.2023; Ogledov: 167; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: Ilegalna tobačna industrija je zelo kompleksen družbeni problem, saj ne vpliva le na družbo kot tako, temveč tudi na državne proračune in jih oškoduje. Poleg tega je tudi zelo velik multinacionalni problem, s katerim se ukvarja veliko tako državnih institucij kot institucij na višjih ravneh, na primer Europol v Evropi. Ilegalna tobačna industrija je predvsem v zadnjih letih v porastu, saj je povpraševanje vse večje, kar je posledica regularnih višanj cen tobačnih izdelkov, saj potem uporabniki iščejo cenejše rešitve, ki pa seveda niso legalnega izvora. K temu razcvetu je pripomogla tudi pandemija SARS-CoV-2, saj se je veliko stvari začelo odvijati v virtualnem svetu. Kljub temu ilegalne proizvodnje še vedno delujejo s polno paro, na primer v Evropi predvsem v vzhodnih in centralnih državah, prav tako je v Aziji nekaj držav, od koder te ilegalne izdelke pošiljajo po celotnem svetu, znano pa je tudi, da so Združeni arabski emirati meka za ilegalno trgovino, predvsem na njihovih brezcarinskih območjih (free trade zones). Nam najbližje in največje žarišče je na Balkanu, in sicer v Črni gori, kjer je v ospredju brezcarinska cona/pristanišče Bar, vendar se tudi tukaj zadeve urejajo in spreminjajo. Ilegalna tobačna industrija generira ogromne dobičke, kar je neizbežno za hudodelske združbe, ki se poslužujejo pranja denarja. Za lažje razumevanje si lahko predstavljamo, da en poln tovornjak ilegalnih tobačnih izdelkov predstavlja okoli en milijon evrov. To dejanje omogoča, da ilegalni denar operejo in ga spravijo v legalni obtok. Možno je, da se ta umazano zaslužen denar uporabi za nakup drugih dobrin ali se investira naprej, na primer v kakšne legalne naložbe, kot so nepremičnine, premičnine ipd., ali pa se ta denar nameni za druge namene, kot je financiranje terorizma, saj ta potrebuje sredstva, da lahko izvaja in dosega svoje »višje cilje«. Za takšne stvari je ilegalna tobačna industrija idealna, saj je kriminal z malo tveganja, ki prinaša visok zaslužek, saj se mesečno lahko v povprečnem ilegalnem obratu proizvede nekaj milijonov cigaret. To kriminalno dejanje ni tako zavržno, kot so druge vrste ilegalne trgovine, na primer trgovanje z drogo, orožjem ipd. Vsi ti vidiki in dejanja lahko gredo z roko v roko in s tem povzročajo veliko škodo v družbi.
Ključne besede: pranje denarja, ilegalna tobačna industrija, financiranje, terorizem, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 284; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,97 MB)

Opis: V zaključnem delu smo se osredotočili na raziskovanje problematike slovenske filmografije in njene distribucije v kinematografe. Zanimalo nas je kateri dejavniki otežujejo uspeh naših domačih filmov in onemogočajo, da bi se le-ti pogosteje in z večjo gledanostjo predvajali na velikih zaslonih ter v drugih državah. Za potrebe preučevanja problema smo zbrali in predstavili potrebno teorijo, ki se navezuje na samo distribucijo in marketinško komunikacijo slovenskega filma, ter se nato lotili raziskovalnega dela, ki je zajemal strukturirani intervju s posamezniki iz slovenske filmske stroke. Z opravljeno analizo odgovorov intervjuvancev smo ugotovili poglavito problematiko majhnega slovenskega trga in njene manjšinske ciljne skupine, ki se v večini usmerja k ogledu tujih večjih produkcij. Prišli smo do odgovorov za možne izboljšave, ki se navezujejo na širšo distribucijo slovenskih filmov z udeleževanjem na mednarodnih filmskih festivalih, ki se jih delno slovenski producneti že poslužujejo. Rezultati raziskave kažejo, da lahko mednarodna prodaja z dobro opredeljeno ciljno skupino, prilagojeno tematiko filma, ter z močnim finančnim sofinanciranjem zagotovi uspeh.
Ključne besede: distribucija, slovenska filmografija, financiranje, filmski trg, marketinško komuniciranje
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 284; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Magistrsko delo Vloga notranje revizije pri obvladovanju tveganj s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na primeru banke povzema domačo in tujo literaturo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter s področja revidiranja pranja denarja in financiranja terorizma. Pranje denarja in financiranje terorizma še zdaleč ni nov pojav, vendar se spreminjajo njegove oblike in načini, tako kot se spreminja družba kot takšna. S tokom sprememb se spreminjajo tudi notranji nadzorni sistemi v bankah in način razmišljanja notranje revizije, ki v sklopu svojih revizij neodvisno preverja delovanje nadzornih sistemov. Že narava bančnega poslovanja je takšna, da banke pri svojem delovanju prevzemajo določena tveganja, kar pomeni, da so banke različnim tveganjem bolj izpostavljene in se temu tudi ne morejo povsem izogniti. Ravno zaradi tega je potrebno, da izvajajo vse dejavnosti za zmanjševanje teh tveganj, in sicer na sprejemljivo nizko raven, oziroma z drugimi besedami, za obvladovanje teh tveganj. S tem namenom vzpostavljajo razne nadzorne sisteme, ki pravočasno zaznajo tovrstna tveganja in delujejo preventivno. Glede na vse strožjo zakonodajo imata vedno večjo vlogo pri tem Oddelek za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki zagotavlja in obvladuje sistem na področju preprečevanja pranja denarja, ter notranja revizija, ki izvaja neodvisna preverjanja tega sistema. Razvoj notranje revizije, njenega pomena in pristopov se razvija in spreminja tako, kot se spreminja družba in vse drugo. V zadnjih letih se je področje preprečevanja pranja denarja z vidika zakonskih določil zelo zaostrilo, zato morajo banke še dodatno usmeriti več pozornosti na to področje in s tem povezanim obvladovanjem tveganj. S spreminjanjem družbe se spreminjajo tudi kriminalna dejanja in načini prevar. Denar in transakcije z denarjem v preteklosti niso bili tako obsežni in zapleteni, kot so dandanes, zato je bilo obvladovanje tveganj včasih precej preprostejše in majn obsežno, kot je dandanes. To predstavlja za nadzorne funkcije, kot je notranja revizija, velik izziv in prilagajanje v sklopu svojih revizij in načina razmišljanja. Z globalizacijo bančnega sistema, nenehnim pojavom novih izdelkov in storitev, naprednim razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij se pojavljajo vedno novi izzivi z bolj prikritimi načini pranja denarja in financiranja terorizma. Prav tako širjenje bančnega poslovanje preko meja na eni strani ponuja hitrejši in preprostejši prenos denarja za bančne komitente, na drugi strani predstavlja večje tveganje za banke, da bo njihov sistem uporabljen za pranje denarja in financiranje terorizma. Notranja revizija ima pomembno vlogo, saj so ravno banke zelo izpostavljene pranju denarja in financiranju terorizma. S svojimi preverjanji notranja revizija ugotavlja, ali banka izvaja vse zakonsko predvidene dejavnosti in poda oceno glede delovanja notranjih nadzornih sistemov.
Ključne besede: pranje denarja, financiranje terorizma, notranji nadzori, notranja revizija, banke
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 725; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,40 MB)