Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Metode proračunskega načrtovanja za izboljšanje osebnih financ« preučuje, kako lahko različni pristopi k razporejanju prihodkov in izdatkov prispevajo k večji finančni stabilnosti in dolgoročni blaginji posameznika. V teoretičnem delu so predstavljene štiri izbrane metode proračunskega načrtovanja – pravilo 50/30/20, sistem z ničelno osnovo, ovojnični sistem in metoda »najprej plačaj sebi«. Opisane so njihove glavne značilnosti, prednosti in slabosti, ter možnosti prilagajanja glede na življenjske okoliščine in finančne cilje. Analiziran je tudi vpliv finančne discipline, motivacije in dostopa do informacij na uspešnost uporabe teh metod, pri čemer je izpostavljena tudi vloga sodobnih digitalnih orodij. Velika pozornost je pa tudi namenjena prilagajanju proračunskih metod na podlagi različnih življenjskih situacijah in osebnim finančnim profilom. Empiričen del temelji na anketni raziskavi posameznikov v Sloveniji, ki je omogočila kvantitativno oceno hipotez. Rezultati potrjujejo, da so zaposleni bolj ozaveščeni o proračunskih metodah kot študentje in brezposelni, ter da je največja ovira pri uporabi teh metod pomanjkanje ozaveščenosti o njihovem obstoju in delovanju. Ugotovljeno je tudi, da ženske izkazujejo večje zanimanje za dodatno učenje o proračunskem načrtovanju kot moški. Delo tako ponuja celovit vpogled v pomen in uporabnost proračunskega načrtovanja kot orodja za odgovorno upravljanje osebnih financ ter izpostavlja potrebo po večji finančni pismenosti in dostopnih, prilagodljivih rešitvah, ki bi metode približale širšemu krogu uporabnikov.
Ključne besede: proračunsko načrtovanje, analiza metod proračunskega načrtovanja, finančna pismenost, osebne finance
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,00 MB)

Opis: This paper aims to explore the feasibility of establishing a digital participation bank in North Macedonia based on the principles of interest-free finance. This system has been part of ethical and equitable financial systems in the major Abrahamic religions. Thus, as interest-free finance becomes more popular worldwide, digital banking presents a new approach to incorporating these principles into the Macedonian banking system. Here, the purpose of the paper is to discuss the applicability of establishing a digital participation bank in North Macedonia based on interest-free finance principles, by drawing on global best practices. In that sense, this paper provides an analysis of the interest–free finance and intends to describe the banking environment in North Macedonia and the necessary regulatory and market changes. Furthermore, it offers recommendations for integrating ethical, interest-free finance into the Macedonian digital banking sector. Findings indicate that the country has strong potential, due to its diverse population, growing SMEs sector and demand for ethical financial services, but at the core, significant legal and institutional changes are required. Finally, the paper concludes with the opportunities that digital interest-free finance has in financial inclusion, investment attractiveness, and integration with the digital transformation strategy; while detected challenges refer to regulatory changes, consumer and institutional education.
Ključne besede: digital participation banking, interest-free finance, ethical finance, digital transformation
Objavljeno v DKUM: 01.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (378,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti način delovanja Finančne uprave Republike Slovenije, s fokusom na finančni preiskavi ter bralcem približati, kako izgledajo finančne preiskave in sam postopek inšpekcijskega nadzora. V ta namen je najprej predstavljena zgodovina carinske in davčne uprave, ker sta danes ti dve upravi združeni v eno enoto, današnjo Finančno upravo Republike Slovenije (FURS). Nadalje je predstavljena Finančna uprava Republike Slovenije; enoten državni organ, ki deluje na področju davkov, ureja naloge inšpekcijskega nadzora ter pravilnosti in pravočasnega izvrševanja davčnih in drugih obveznosti, nadzor nad vnosom, iznosom in tranzitom blaga, finančnega nadzora, finančne preiskave in ostalih nalog. Od leta 2014 Finančna uprava deluje kot enoten organ v sestavi Ministrstva za finance. Diplomska naloga je osredotočena na delovanje Finančne uprave, opravljanje finančnega nadzora in finančne preiskave. Z spremembo Zakona o finančni upravi, je izboljšana učinkovitost in delovanje finančne uprave. V diplomski nalogi so navedene spremembe zakona, ki so bile predlagane s strani državnega zbora in so vplivale na uspešnost in učinkovitost delovanja finančne uprave. Finančno preiskavo je možno izvesti tudi, če obstaja samo sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim se kršijo predpisi Finančne uprave, ker so naloge FURS-a da omejuje gospodarsko kriminaliteto. Opisani so postopki, ki jih mora davčni organ omogočiti, da se izvede finančna preiskava nad stranko. Po drugi strani, pa mora biti stranki tekom inšpekcijskega nadzora omogočeno, da izpodbija dokaze pridobljene v finančni preiskavi. V diplomski nalogi so preučevani tudi primeri finančnih preiskav FURS-a in podane ugotovitve.
Ključne besede: finančne preiskave, Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), finance, finančni nadzor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 389; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: Standardni modeli ekonomske teorije se v veliki meri osredotočajo na individualno odločanje. Šele v zadnjih letih se je okrepilo zavedanje, da veliko ekonomskih odločitev v realnem svetu sprejmejo skupine, kot so uprave, odbori ali družine. Tako postaja skupinsko odločanje vedno pogostejša tema proučevanja ekonomistov. Slabosti skupinskega odločanja so najizrazitejše prav v obdobju izjemnih razmer, kot je tudi obdobje finančne krize; začetki zadnje tovrstne krize segajo v leto 2008. Glede na to, da se korporativno upravljanje finančnih institucij pogosto poudarja kot glavni razlog za nastalo krizo, in upoštevaje dejstvo, da je sistem upravljanja v bankah in finančnih institucijah zasnovan tako, da sprejemanje odločitev v veliki meri poteka v skupinah, velja pozornost usmeriti na dinamiko skupinskega odločanja ter na njen vpliv na nastanek in razvoj finančne krize. V članku so naprej predstavljene ugotovitve prevladujočih teorij, ki izhajajo s področja socialne, kognitivne in eksperimentalne psihologije ter pojasnjujejo razlike med individualnim in skupinskim odločanjem, s poudarkom na teoriji preobrata o tveganju in teoriji skupinske miselnosti. Sledi pregled ekonomskih študij s področja skupinskega in individualnega odločanja ter analiza vplivov skupinskih odločitev na nastanek in razvoj finančne krize.
Ključne besede: krize, finance, finančna kriza, upravljanje, odločanje, banke, bančništvo
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 380; Prenosov: 2
Povezava na datoteko
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

Opis: V diplomskem delu smo preučili odziv fiskalne politike na gospodarske posledice, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. Na kratko opredelimo fiskalno politiko s teoretičnega vidika, nadalje pa preučimo vplive, ki jih je imela pandemija, zlasti na rast gospodarstva, brezposelnost in javne finance. Ekonomske posledice pandemije na države po svetu niso bile simetrične, do razlik je prihajalo tudi znotraj samih držav, pri čemer je imela ključno vlogo struktura samega gospodarstva. Države in regije, bolj odvisne od storitvenega sektorja, ki za poslovanje zahteva medosebne stike, so zaradi pandemije utrpele večjo škodo. Pri fiskalnih ukrepih smo se osredotočili na izbrane države, in sicer na Slovenijo, Nemčijo, Francijo, Italijo, Združeno kraljestvo in ZDA. Ugotovili smo, da je bil odziv fiskalne politike za blažitev posledic pandemije COVID-19 enormen, vendar se je ta med državami razlikoval, tako po intenziteti kot tudi načinu. Ugotovili smo, da je Slovenija utrpela manjšo gospodarsko škodo kot druge države EU, ob tem pa je v pandemičnih letih 2020 in 2021 imela več javnofinančnih izdatkov kot druge države EU.
Ključne besede: fiskalna politika, javne finance, makroekonomija, pandemija, COVID-19.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2022; Ogledov: 779; Prenosov: 115
Celotno besedilo (2,15 MB)