| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Finančno-Poslovni vidik informatizacije in novih poslovnih procesov Pošte Slovenije
Doris Radovan, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar začenjamo z razlago in opredelitvijo poslovnih procesov, e-poslovanja in temeljnih dveh konceptov, ki stojita za njima – menedžmenta poslovnih procesov in poslovne informatike. Informatika in poslovni procesi so pogosto sestavni deli poslovnih modelov, zato v nadaljevanju seminarja predstavljamo poslovne modele in celovito povežemo vsa omenjena področja, tako da je bralcu očitno, kako lahko posredno vplivajo na finančno-poslovne učinke v podjetjih in oskrbovalnih verigah. Aplikativni del diplomskega seminarja začenjamo s predstavitvijo Pošte Slovenije, ki se vse bolj približuje vzpostavitvi koncepta oskrbovalne verige v svoji industriji. Predstavimo finančne in poslovne učinke, rast in upad števila storitev ter prihodkov za obdobje zadnjih 5 let. Nato izvedemo polstrukturiran intervju z vodjo poslovnih procesov pri Pošti Slovenije, ki mu sledi diskusija s strokovnjakom s področja poslovne informatike. V sklepnem razmisleku predstavimo idejo o menedžmentu poslovnih modelov in potrdimo hipoteze s področja informatike, menedžmenta poslovnih procesov in finančno-poslovnih učinkov teh področij na primeru Pošte Slovenije.
Ključne besede: poslovni procesi, menedžment, poslovna informatika, poslovni modeli, finančno-poslovni učinki
Objavljeno v DKUM: 17.11.2020; Ogledov: 1045; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (778,95 KB)

2.
PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ IN FISKALNA POLITIKA
Stipo Leovac, 2009, diplomsko delo

Opis: S svojo diplomsko nalogo bom stopil na področje financ, in to na najbolj občutljivo, kot sta fiskalna politika in proračunski primanjkljaj, ki je rezultat »neodgovorne politike«, ki jo vodi država. Razumljivo je, da ima država prejemke kakor tudi odhodke, s katerimi je treba gospodariti na najboljši možni način. Če tega država ne upošteva, je možno, da se znajde v neprijetni situaciji, ko si naloži breme v obliki deficita (primanjkljaja v proračunu). Trenutna dogajanja na finančnem področju in kriza, ki jo preživljajo vse države, so pomembni kazalniki k zmanjšanju ekonomskih dejavnosti. Te vplivajo na gospodarska dogajanja tako, da se zmanjšujejo investicije in potrošnja, raste brezposelnost, kar negativno vpliva na proračun vsake države. Zaradi tega je potrebno, da se država aktivno vključi v gospodarstvo (raznorazne subvencije prebivalcem, socialne pomoči nezaposlenim, treba je ponuditi nižje obrestne mere in druge stimulativne ugodnosti, da bi gospodarstvo spet zaživelo). Svojih dejanj država ne more ohraniti dolgoročno, saj bi bilo to nevzdržno s stališča financ (država ima določena sredstva, ki jih pridobi v enem letu (davki), in del le-teh lahko porabi za gospodarstvo). Če bo vlagala v gospodarstvo nad svojimi možnostmi, se bo morala zadolževati in s tem ustvarjati deficit v proračunu. Kaj je možno narediti, kdo je odgovoren, ukrepi ni posledice …, vse je treba raziskati, da bi se našla najboljša rešitev. V primeru odgovorne in dobro načrtovane politike je možno, da ima država presežke v blagajni v obliki suficita (presežka proračunskih prihodkov nad stroški), h kateremu teži vsako gospodarstvo. Katere mere bo uporabila država pri doseganju teh ciljev in kaj bo uporabila pri financiranju primanjkljaja, bom pojasnil v nadaljevanju. Izjemno je pomembno, da ima država jasno in natančno določeno fiskalno politiko, ki je glavni dejavnik pri zbiranju davkov in opredelitvi, kam se bodo ti davki oz. državni prihodki usmerili. Javne finance so zelo obširno in zahtevno področje, ki se neprestano spreminja, saj vsaka država teži k nenehnim izboljšavam načinov in oblik financiranja javne porabe. S spreminjanjem oblik financiranja in načina ukrepanja se da vplivati na doseganje želene stopnje napredka. Zato je treba naše želje in načine delovanja uskladiti tako, da jih je možno doseči.
Ključne besede: Fiskalna politika, proračunski primanjkljaj, državni ukrepi pri primanjkljaju, vrste primanjkljajev, načini financiranja primanjkljaja, avtomatični stabilizatorji, seignorage, javni dolg, breme javnega dolga, problemi timinga fiskalne politike, multiplikatorji in njihovi učinki, stopnja zadolženosti, fiskalna politika EU, Pakt Stabilnosti in Rasti (PSR), cilji fiskalne politike, Delovanje države v času krize, makroekonomske napovedi, ukrepi v odziv na finančno in gospodarsko krizo
Objavljeno v DKUM: 26.01.2010; Ogledov: 4610; Prenosov: 1076
.pdf Celotno besedilo (817,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici