| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenska podjetja in značilnosti poslovnega prestrukturiranja
Dijana Močnik, Katja Crnogaj, Barbara Bradač Hojnik, Karin Širec, 2021

Opis: V prvem delu raziskave smo se posvetili temeljni poslovni demografiji slovenskih podjetij in jo primerjali z evropsko. Namen tega dela je, da dobimo temeljno sliko o slovenskih podjetjih in razumemo, kako je slovensko podjetništvo umeščeno v evropsko. Analizirali smo ključne značilnosti slovenskih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki so se leta 2019 ukvarjali s podjetniškimi aktivnostmi in so bili razvrščeni v vse dejavnosti SKD. V Sloveniji moramo spodbujati ustanavljanje novih podjetij s potencialom rasti in rast obstoječih podjetij. Pomembno pa je tudi razumeti, da morajo biti tudi obstoječa podjetja nenehno na preži za novimi poslovnimi priložnostmi in se permanentno prilagajati spremenjenim pogojem poslovanja, kar je druga tema letošnjega podjetniškega observatorija, kjer razpravljamo o prestrukturiranju podjetij. Da bi dobili čim boljši vpogled v procese poslovnega prestrukturiranja v Sloveniji, smo izvedli tudi primarno raziskavo med malimi in srednje velikimi podjetji ter eksperti podpornega okolja za podjetništvo.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, prestrukturiranje, poslovno, finančno in strateško prestrukturiranje, strategije in politike, empirična analiza
Objavljeno: 21.04.2021; Ogledov: 108; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Postopek upniške prisilne poravnave v Sloveniji in primerjava z Irsko ter Srbijo
Dejana Starčević, 2018, magistrsko delo

Opis: Globalizacija posredno vpliva na večji pomen insolventnih postopkov. Dandanes se v gospodarstvu velik del podjetij sooča z odločitvijo, ali naj zaključi svoje poslovanje, ali pa poskuša rešiti svoj položaj in nadaljuje s poslovanjem, v upanju, da bo poplačalo svoje dolgove in posledično okrevalo. Za delovanje vsakega podjetja je potrebno veliko poguma, trdega dela in tveganja. Včasih pa se stvari ne odvijajo po načrtih, podjetje postane, zaradi različnih razlogov, plačilno nesposobno in poiskati je potrebno najboljšo rešitev med insolventnimi postopki. Za upravljanje dolga podjetja je na voljo kar nekaj možnosti, odločanje pa je odvisno od resnosti dolga. V magistrskem delu govorimo o prisilni poravnavi z vidika novodobne prakse. Lotimo se vprašanj o ukrepih upniške prisilne poravnave kot posebnega instituta in zaščite dolžnikov v le-tej. Prav tako skušamo ugotoviti kako druge države obravnavajo prisilno poravnavo na predlog upnikov in na kakšen način so le-te zaščitile svoje dolžnike.
Ključne besede: insolventnost, upniška prisilna poravnava, finančno prestrukturiranje
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 685; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
UKREPI ZAŠČITE BANK UPNIC PO POGODBI O PRESTRUKTURIRANJU KAPITALSKE DRUŽBE
Kristina Sigurnjak, 2016, magistrsko delo

Opis: Kapitalska družba, katere sposobnost servisiranja najetih posojil postane ogrožena, ima že v času pred nastopom insolventnosti, kot jo opredeljuje 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, dispozitivne možnosti reguliranja svojih dolžniško-upniških razmerij. Med slednjimi navadno prevladujejo razmerja z bankami zaradi najetih kreditov. Stranke situacijo lahko sanirajo zunajsodno s sklenitvijo pogodbe o finančnem prestrukturiranju (angl. master restructuring agreement ali »MRA«). MRA poleg refinanciranja oziroma reprograma obstoječih bančnih terjatev uredi tudi predmet prestrukturiranja, pogoje za refinanciranja (tj. cena, pogoji črpanja in pogoji vračila kreditov), druge zaveze, ki jim mora slediti dolžnik, sankcije za kršitev plačilnih obveznosti in drugih zavez ter druge zahteve banke, ki naj bi pomenile ščitenje pred kreditnim tveganjem določenega komitenta. MRA zaradi ščitenja interesa bank prinese dokaj rigorozne ukrepe nadzora nad poslovanjem dolžnika ter stroge pogodbene obveznosti in sankcije za kršitve. Banke imajo tako preko MRA lahko znaten vpliv na poslovanje svojih dolžnikov, na njihove finančne in poslovne odločitve ter na samo vodenje; predvsem tekom procesa prestrukturiranja in trajanja pogodb z dolžniki. Na ta način se banke lahko izpostavijo neveljavnosti sankcij (npr. niso v celoti izpolnjeni strogi pogoji za odpoved kreditne pogodbe po 1067. členu Zakona o obligacijskih razmerjih), v skrajnih primerih pa tudi (odškodninski) odgovornosti zaradi škodljivega vpliva na družbo dolžnika po določili o povzročanju škodljivega ravnanja poslovodstva po 264. členu Zakona o gospodarskih družbah ter kot obvladujoča družba tako v dejanskem kot v pogodbenem koncernu (predvsem 541. – 543. ter 545. in 547. člen ZGD-1), če le so izpolnjeni pogoji koncernskih pravil o prevzemanju odškodninske in reparacijske odgovornosti.
Ključne besede: Finančno prestrukturiranje, prostovoljno prestrukturiranje, načela prestrukturiranja, banka, upnik, insolventnost, pogodba o prestrukturiranju (master restructuring agreement), kreditna pogodba, zaveze (covenants), prenehanje pogodbe, direktor v senci, vpliv tretjih na organe vodenja in nadzora, poslovodenje, obvladovanje, dejanski koncern, pogodbeni koncern, kvalificiran koncern.
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 2218; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

4.
FINANČNO PRESTRUKTURIRANJE KOT INSTRUMENT DOSEGANJA USPEŠNOSTI NA PRIMERU DRUŽB V KONSOLIDIRANI SKUPINI
Mitja Farič, 2016, magistrsko delo

Opis: Finančna analiza omogoča ocenjevaje oz. vrednotenje finančnih rezultatov, katere dosežemo v opazovanem obdobju. Na osnovi le-te pridemo do spoznanja, ali smo v opazovanem času dosegli zastavljene cilje oz. pridobimo informacijo, na katerem področju ne dosegamo zastavljenih ciljev in na katerem jih presegamo. Prav tako nas zanima povezanost določenih kazalnikov med seboj ter njihova stopnja korelacije oz. povezanosti. V bankah za proučevanje finančne kondicije kreditojemalca najpogosteje uporabljamo finančne kazalnike likvidnosti, donosnosti, solventnosti in finančne varnosti. Z navedenimi kazalniki preverimo preteklo poslovanje družbe, trenutno finančno zdravje ter na osnovi projekcij poslovanja predvidimo bodoče kazalnike poslovanja. Predvsem pa z le-temi preverjamo uspešnost preteklih ukrepov v poslovanju družbe kreditojemalke. Kadar se družbi kreditojemalki poslabša poslovanje do te mere, da nastopijo likvidnostne težave predvsem v obliki zamud pri poravnavi finančnih obveznosti, mora družba pričeti s postopkom prestrukturiranja finančnih obveznosti. Cilj navedenega je doseči takšno finančno strukturo, katera omogoča pravočasno poravnavo vseh obveznosti, zraven tega pa še zadostne investicijske vložke za razvoj. Ob tem je potrebno upoštevati načela in metode prestrukturiranja. Na primeru družb v konsolidirani skupini smo prikazali postopek prestrukturiranja z vsemi ukrepi, kateri so bili izvedeni v obdobju prestrukturiranja. Na osnovi finančne analize oz. finančnih kazalnikov likvidnosti, donosnosti, solventnosti in finančne varnosti smo analizirali finančno stanje v obdobju pred prestrukturiranjem ter v letih izvedbe prestrukturiranja in analizirali doseganje zastavljenih ciljev primerjalno s panogo, v kateri konsolidirana skupina posluje. S hipotezo 1 smo analizirali uspešnost finančnega prestrukturiranja pri kazalnikih likvidnosti in donosnosti v opazovanem obdobju pred in v času prestrukturiranja. Finančna analiza je pokazala izboljšanje na večini kazalnikov, s čimer smo potrdili navedeno hipotezo. Pri hipotezi 2 smo preverjali uspešnost finančnega prestrukturiranja glede na finančne kazalnike solventnosti in finančne varnosti ter povezanost oz. korelacijo med le-temi. Prav tako smo glede na splošno oceno navedeno hipotezo potrdili, saj smo empirično dokazali izboljšanje večine kazalnikov ter korelacijo med le-temi. Za izračun slednje smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. V sklepu naloge navajamo, da so ukrepi finančnega prestrukturiranja bili uspešni in so po večini dosegli zastavljene cilje pri kazalnikih likvidnosti, donosnosti, solventnosti in finančne varnosti, prav tako smo ugotovili korelacijo med slednjima dvema kazalnika.
Ključne besede: finančna analiza, likvidnost, donosnost, solventnost, finančna varnost, finančno prestrukturiranje, Pearsonov korelacijski koeficient
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 507; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
Ključni dejavniki za uspešno finančno in poslovno prestrukturiranje podjetij
Nina Malačič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Prestrukturiranje podjetij pomeni prilagoditev spremenjenim razmeram v podjetju ali v poslovnem okolju podjetja. Takšno prilagajanje je lahko potrebno zaradi gospodarske krize, ki vpliva na kupno moč kupcev, vstopa novih konkurentov na trg, kar lahko vpliva na prodajne cene in lahko pomeni nižje prihodke, povečanja nabavnih cen surovin in s tem povečanja stroškov, tehnološkega napredka, ki povzroči zastarelost tehnologije in izgubo trgov, odhoda pomembnih kadrov iz podjetja, in zaradi številnih drugih razlogov. Ti razlogi tako močno vplivajo na prihodke ali stroške, ali celo na poslovni model, da podjetje ne more več uspešno delovati. To pomeni, da v tem trenutku ali v bližnji prihodnosti dolgoročno ne bo sposobno poravnati vseh svojih obveznosti in ne bo ustvarjalo dobička. Kadar je stanje kritično, takšne dogodke povezujemo s krizo, lahko pa vodstvo podjetja spremembe prepozna dovolj zgodaj, da se lahko nanje pravočasno pripravi. Spremembe takrat niso neposredno povezane z nastankom krize v podjetju, ampak jih vodstvo izvede, da bi se krizi izognilo. V magistrskem delu smo obravnavali vrste kriz in vlogo kriznega managementa, predstavili smo ključne dejavnike za uspešno prestrukturiranje podjetij, ki ga delimo na finančno in poslovno prestrukturiranje, zakonski okvir prestrukturiranja in postopke prestrukturiranja podjetij. Nato smo razvili splošni model prestrukturiranja, s katerim želimo vodstvom podjetij, ki se srečujejo s tako velikimi spremembami v okolju, da je prilagoditev oz. prestrukturiranje podjetja nujno potrebno, zagotoviti okvir oziroma pripomoček za pravočasno ukrepanje. V nadaljevanju smo predstavili dva primera prestrukturiranja podjetij in na teh primerih testirali delovanje modela. Magistrsko delo smo zaključili s sklepom, v katerem smo povzeli glavne ugotovitve.
Ključne besede: poslovno in finančno prestrukturiranje, gospodarska kriza, poslovna kriza, model prestrukturiranja
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 2005; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

6.
POSTOPKI PRISILNE PORAVNAVE V TEORIJI IN PRAKSI
Bojan Oblak, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Nelikvidnost in prezadolženost oziroma kapitalska neustreznost so dokaj razširjeni in pereči pojavi, kateri ne prizadenejo le gospodarskega subjekta, ki se iz različnih vzrokov znajde v krizi, pač pa tudi kopico drugih subjektov, ki z dolžnikom poslovno sodelujejo oziroma so z njim kakorkoli povezani, zaposlence in njihove družine, lokalno skupnost, državni proračun in še marsikoga. Množica tovrstnih pojavov pomembno vpliva na makroekonomsko sliko države, saj v insolvenčnih postopkih, v katerih se podjetja po dolgotrajnejši krizi praviloma znajdejo, »ponikne« precejšen del narodovega premoženja. Zato je nadvse pomembno, da je sistem obravnavanja insolventnih dolžnikov karseda učinkovit. Učinkovit je sistem, ki insolventnim dolžnikom omogoči nadaljevanje poslovne dejavnosti, v kolikor za to obstojijo realne možnosti, hkrati pa njegovim upnikom omogoči kar najboljše in čim hitrejše poplačilo njihovih terjatev, pri čemer se dosledno spoštujejo temeljna načela insolvenčnih postopkov. Z obstoječim sistemom insolvenčnih postopkov v Republiki Sloveniji skorajda nihče ni zadovoljen, zato si številni deležniki prizadevajo za njegovo spremembo. Insolvenčni zakon, ki je bil v sedmih letih že sedemkrat noveliran, še vedno ne daje pričakovanih rezultatov, sodna praksa je dokaj neenotna, postopki so dolgotrajni in neučinkoviti, upniki le redko dočakajo dostojno poplačilo, pojavljajo se zlorabe teh postopkov za protipravno pridobivanje premoženjske koristi. Poseben problem so prepozno začeti postopki zaradi insolventnosti in posledična izčrpanost dolžnika, kar onemogoča njegovo rešitev, upnikom pa zmanjšuje možnosti dostojnega poplačila. Najpogostejša postopka zaradi insolventnosti, ki se izvajata nad pravnimi osebami, sta stečaj in prisilna poravnava. Stečajni postopek ima na Slovenskem negativen prizvok, saj se pojmuje kot dokončen konec subjekta in njegovega podjema ter razprodajo njegovega premoženja. Mnogo večje koristi za dolžnika in upnike naj bi prinašala prisilna poravnava, ki dolžniku omogoča preživetje, zaposlencem ohranitev delovnih mest, upnikom pa boljše poplačilo. Kljub temu so postopki poravnav dokaj redki, iz česar je mogoče sklepati, da poravnava ni vedno najboljša ali izvedljiva rešitev. V diplomskem delu so predstavljene razlike med obema insolvenčnima postopkoma ter njune prednosti in slabosti. Prikazani so rezultati teh postopkov in razlogi za njihovo precejšnjo neučinkovitost. Navedeni so tudi nekateri predlogi za izboljšanje obstoječega sistema in načina obravnavanja insolvenčnih postopkov.
Ključne besede: nelikvidnost, insolventnost, kapitalska neustreznost, podjetniška kriza, insolventni dolžnik, insolvenčna zakonodaja, stečajni postopek, prisilna poravnava, reorganizacija, finančno prestrukturiranje
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 1226; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (772,89 KB)

7.
Izzivi finančnega prestrukturiranja dolgov - primer podjetja Unior, d.d.
Alenka Požlep, 2016, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo se osredotočili na problem prezadolženega gospodarstva, ki po nastanku krize leta 2008 ni bilo več sposobno odplačevati svojih dolgov po predvideni pogodbeni dinamiki. Zaradi nezmožnosti uskladitve interesov vseh pogodbenih partnerjev, je to za gospodarstvo pomenilo potencialno nevarnost insolventnosti in posledično stečajev. V teoretičnem delu naloge obravnavamo problem finančnega prestrukturiranja nelikvidnih podjetij kot globalen problem in kot problem slovenskega gospodarstva, ki ga je možno reševati znotraj zakonskih in izvenzakonskih postopkov. V Sloveniji zakonsko podlago daje Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnostni in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Kot pomanjkljivost zakonskih postopkov ocenjujemo nezmožnost pridobitve likvidnih sredstev, saj konverzija terjatev v kapital ne zagotovi likvidnosti podjetju, upniki pa niso pripravljeni vložiti dodatna sredstva za obratni kapital. V empiričnem delu naloge smo preučevali primer finančnega prestrukturiranja družbe Unior. Prikazali smo primer podjetja, ki ga je svetovna gospodarska kriza močno prizadela. Na podlagi analize finančnih izkazov pred začetkom postopka menimo, da je bilo finančno prestrukturiranje nujno. Ocenili smo učinke prestrukturiranja na poslovanje in finančni položaj podjetja. Po našem mnenju je prestrukturiranje podjetja, ki je še v izvajanju, uspešno in daje podlago za nadaljnje poslovanje in vračilo finančnega dolga. V sklepnem delu poudarimo pravočasnost reagiranja vodstva z namenom preprečitve insolventnosti in ocenimo uspešnost programa prestrukturiranja družbe Unior. V primeru Uniorja ocenjujemo, da so bili izvenzakonski postopki reševanja podjetja primerni, saj so omogočili hitro in učinkovito reagiranje. V izvenzakonskih postopkih je predvsem bistvenega pomena odgovorno in strokovno vodstvo z visokimi načeli korporativnega upravljanja.
Ključne besede: insolvenčni postopki, finančno prestrukturiranje, načela prestruktruriranja
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1211; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (541,55 KB)

8.
Pomanjkljivosti finančnega prestrukturiranja podjetja pred uvedbo Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu
Bogdan Polanec, 2016, magistrsko delo

Opis: Kriza v svetovnem gospodarstvu in bančnem sistemu je povzročila pri večjem številu gospodarskih družb likvidnostne težave, ki so bodisi kratkoročne ali dolgoročne narave. Obilica zunanjih in notranjih vplivov krize je povzročila neravnovesje v poslovanju družb, ki je najbolj obremenilo prav denarni tok. Izhod iz težav predstavlja prestrukturiranje, ki je lahko finančno ali pa vsebuje tudi elemente poslovnega prestrukturiranja. Finančna prestrukturiranja običajno predstavljajo dogovor med dolžnikom in upniki, kar opredelimo kot prostovoljna prestrukturiranja, ki zagotavljajo obstanek in nadaljevanje dejavnosti dolžnika. Če so težave dolžnika dolgoročne, se prestrukturiranje lahko izvede v skladu z insolvenčno zakonodajo, kar lahko pomeni tudi prenehanje poslovanja, ali pa nadaljevanje poslovanja v skrčenem obsegu. Prostovoljna finančna prestrukturiranja v slovenskem gospodarskem prostoru so uveljavljena le nekaj let, tako da je tudi zakonska podlaga bila urejena šele v letu 2013, nadgradnja zakonodaje v obliki Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu pa šele v letu 2014. Tudi uspešno izvedenih prostovoljnih finančnih prestrukturiranj ni veliko, tako da se tudi dobra poslovna praksa na tem področju šele vzpostavlja. Magistrska naloga prikazuje pomanjkljivosti izvedenih prestrukturiranj pred uveljavitvijo zakonodaje, načel in prakse, hkrati pa prikazuje kako bi se prestrukturiranja lahko izvedla bolje. Namen magistrske naloge je bil na konkretnem primeru družbe UNIOR d.d. predstaviti pomanjkljivosti prestrukturiranja izvedenega v letu 2013, pred sprejetjem zakonskih podlag in Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu. V nalogi je tudi prikazana veljavna zakonodaja in poslovna praksa v Sloveniji, Nemčiji, Združenih državah Amerike ter predpisane smernice in načela s strani Evropske unije, Združenih narodov in Mednarodnega denarnega sklada. V prvem delu naloge so prikazana teoretična izhodišča razlogov za izvedbo finančnega prestrukturiranja, predstavitev Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in primerjava domače in tuje zakonske ureditve ter smernice mednarodnih inštitucij. Glavni cilj empiričnega dela raziskave pa je usmerjen v primerjavo izvedenega finančnega prestrukturiranja v družbi UNIOR d.d. s kasneje sprejetimi Slovenskimi načeli finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in zakonskimi ureditvami. Izvedba raziskave je potrdila obe zastavljeni hipotezi in sicer, da ima proučevano finančno prestrukturiranje precej pomanjkljivosti, hkrati pa je bilo prestrukturiranje v danem trenutku za zagotovitev nadaljnjega obstoja družbe nujno izvesti. Za uspešno izvedbo preventivnega finančnega prestrukturiranja je potrebno postopek prestrukturiranja začeti pravočasno, pri njem morajo aktivno sodelovati tako dolžnik kot upniki, pomembno predpostavko pa predstavlja tudi kvalitetno izdelan načrt finančnega prestrukturiranja.
Ključne besede: finančno prestrukturiranje, kriza, zadolženost, kredit, načela prestrukturiranja, načrt finančnega prestrukturiranja, insolvenčna zakonodaja
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 769; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (852,61 KB)

9.
10.
NOVOSTI PRISILNE PORAVNAVE PO ZFPPIPP-F NA PRIMERU PODJETJA MERKUR D.D.
Andreja Grobelnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Podjetja, ki zaidejo v finančne težave in postanejo kratkoročno in dolgoročno plačilno nesposobna, imajo na razpolago prisilno poravnavo ali stečajni postopek. Stečajni postopek pomeni konec obstoja oz. delovanja podjetja, prisilna poravnava pa predstavlja njegovo preživetje. V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej opredelili krizo podjetja in pomen tega, da podjetje nenehno spremlja svoje poslovanje, da pravočasno zazna prve znake krize, saj le tako lahko pravočasno uvede potrebne ukrepe za rešitev iz krize. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da podjetje zaide v stečaj. Nadalje predstavljamo novosti prisilne poravnave po ZFPPIPP-F, ki je uvedla kar nekaj novosti. Njena bistvena novost je postopek preventivnega prestrukturiranja, ki omogoča podjetju, da lahko to prestrukturiranje izvede že v fazi, ko insolventnost še ni nastopila. Novela ZFPPIPP-F je uvedla tudi dva nova ukrepa, in sicer da se lahko podjetje prestrukturira z izčlenitvijo novih družb ter prestrukturira zavarovane terjatve. Predstavljamo tudi vsebino načrta finančnega prestrukturiranja ter sam postopek prisilne poravnave od uvedbe do zaključka. V empiričnem delu pa smo proučevali novosti prisilne poravnave po ZFPPIPP-F ter njihove učinke na primeru podjetja Merkur d.d., ki je v zadnjem predlogu prisilne poravnave predlagala izvedbo izčlenitve zdravega dela na dve novoustanovljeni družbi, to sta Merkur trgovina d.d. in Merkur nepremičnine d.d. Nad družbo Merkur d.d. se bo po izvedbi izčlenitve začel stečajni postopek. Ugotovili smo, da je prisilna poravnava zelo zahteven sodni postopek, ki se ga je potrebno lotiti zelo skrbno in natančno, saj za podjetje predstavlja še zadnjo možnost, preden se nad njim začne izvajati stečajni postopek.
Ključne besede: kriza podjetja, prisilna poravnava, novosti ZFPPIPP-F, finančno prestrukturiranje, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Objavljeno: 27.01.2015; Ogledov: 2080; Prenosov: 515
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici