Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Oblikovanje tržnega gospodarstva, kot ga poznamo danes, je zahtevalo veliko število žrtev, tako pravnih oseb kot tudi fizičnih. Osamosvojitev Slovenije je bila poglavitni razlog za sprejemanje nove zakonodaje na vseh področjih, med drugim tudi na področju korporacijskega prava. Novonastala država je sprva spodbujala k ustanovitvi podjetij, a so kmalu nastopile težave, ker so se v podjetniške vode podali neizkušeni podjetniki, kar je povzročilo, da je bilo v sodni register vpisano veliko število nedelujočih, nelikvidnih podjetij, v nekaterih primerih tudi brez premoženja ali zaposlenih, kar je po mnenju zakonodajalca predstavljalo grožnjo gospodarskemu trgu. Še pred začetkom 21. stoletja zakonodajalec sprejel zakonsko ureditev, ki je ne pozna nobena druga država, in sicer omogočala je prisilen izbris gospodarskih družb iz sodnega registra po uradni dolžnosti brez predhodno opravljenega postopka likvidacije družbe, če so bili izpolnjeni ne tako zahtevni kriteriji za izbris podjetja, hkrati pa so na družbenike in delničarje (v nadaljevanju: družbeniki) ex lege prešli dolgovi izbrisane družbe, za katere so odgovarjali solidarno in neomejeno. Takšna odgovornost je v praksi povzročila izvršbe na zasebnem premoženju fizičnih oseb, ki so bile vpisane v sodni register kot družbeniki kapitalskih družb. Zakonska ureditev je bila sporna z vidika treh pravnih področij, katerih načela so bila z začetkom veljavnosti zakona prekršena, to so ustavno, korporacijsko in civilno pravo, vendar je pred razveljavljenjem zakonodaje nastala škoda tako gospodarskim družbam neposredno z dejanjem izbrisa kot tudi v zasebni sferi posameznikov oziroma družbenikov kapitalskih družb. Zakonodajalec je sprejetje sporne zakonske ureditve skušal utemeljiti kot sankcijo za neupoštevanje kogentnih določb (jus cogens) drugega zakona, na katerega je napotovala. Izpostavljeno je bilo tudi dejstvo, da bi bila sodišča ob običajnem vodenju stečajnih postopkov nad podjetji preobremenjena. Korporacijska zakonodaja je, preden je bila leta 2011 ugotovljena kot protiustavna in nesorazmerna, veljala presenetljivih 12 let in za seboj pustila negativne posledice, večkrat je bila izpodbijana na Ustavnem sodišču in enkrat celo na Evropskem sodišču za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP), vendar je bilo šele na slednjem ugotovljeno, da so oškodovanci zakonodaje na vseh nacionalnih instancah postavljali napačna vprašanja s tega področja, in sicer družbeniki so na nacionalnih instancah zatrjevali, da so direktni oškodovanci, morali pa bi se sklicevati, da so sekundarno oškodovani. Zakonodajalec je, ko je leta 2011 opazil svojo napako sprejetja sporne zakonodaje, ki je dala državi možnost tako radikalnega posega v različna področja prava in pravice ne le družb, ampak tudi njenih družbenikov osebno, s številnimi zakoni neuspešno poskušal odpravljati daljnosežne posledice do leta 2021, ko je bil Državnemu svetu prvič podan predlog zakona, ki vključuje odškodninsko odgovornost države.
Ključne besede: Izbris iz sodnega registra po uradni dolžnosti, prisilno prenehanje, finančno poslovanje družb, spregled pravne osebnosti, aktivni družbeniki, pasivni družbeniki, večkratna sprememba zakonodaje, saniranje posledic, drugačen pristop s strani ESČP.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 1381; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Insolventnost gospodarske družbe je stanje, za katerega pravo zahteva sprejem ustreznih ukrepov, kot so finančna reorganizacija, prisilna poravnava ali stečaj. Organi vodenja in nadzora so dolžni stanje insolventnosti zaznati dovolj zgodaj, nato pa brez nepotrebnega odlašanja nadaljevati z ukrepi, s katerimi zagotovijo stabilno finančno poslovanje gospodarske družbe. Namen hitrega delovanja je v varstvu interesov upnikov, saj lahko prav ti zaradi zavlačevanja sprejema prepotrebnih ukrepov izgubijo največ. Stanje insolventnosti gospodarske družbe, kot ga določa 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) se zazna najkasneje ob sestavi letnega poročila, kot enega najpomembnejših korporacijskopravnih aktov vsake gospodarske družbe in podjetnika. Na podlagi tega se lahko ugotovi zadolženost (prezadolženost) gospodarske družbe, strukturo dolgov, zavarovanja, kot tudi realno vrednost premoženja gospodarske družbe. Generalna klavzula v prvem odstavku 61. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) zahteva, da je letno poročilo sestavljeno jasno in pregledno ter da izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti gospodarske družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida. Če so podatki v letnem poročilu ponarejeni tako, da izkazujejo boljše premoženjsko stanje od dejanskega, se stanje insolventnosti ne zazna. Posledično to pomeni, da do pravočasnega sprejema ustreznih ukrepov, kot jih za primer insolventnosti gospodarske družbe določa ZFPPIPP ne pride, kar prinese odgovornost članov organov vodenja in nadzora. Zavlačevanje s predlaganjem stečaja je predvsem v interesu lastnikov gospodarske družbe, ki z odlaganjem pridobijo možnost, da iz gospodarske družbe umaknejo lastna sredstva in ustanovijo novo gospodarsko družbo, s čimer oškodujejo predvsem svoje upnike.
Ključne besede: finančno poslovanje gospodarske družbe, business judgement rule, letno poročilo, harmonizacija bilančnega prava, ponarejanje podatkov letnega poročila, insolventnost, nepravočasni stečaj, odgovornost članov organov vodenja in nadzora, stečajni upravitelj, revizor.
Objavljeno v DKUM: 06.03.2017; Ogledov: 2139; Prenosov: 207
Celotno besedilo (642,46 KB)

Ključne besede: obračuni, računovodstvo, računovodski izkazi, bilance, normativi, mednarodne primerjave, strokovnjaki, računovodski delavci, računovodski standardi, standardi, mednarodni standardi, družbe, koncerni, predpisi, usklajevanje, navodila, pravila, zakonodaja, vrednotenje, finančno poslovanje, zaključni računi, letna poročila, finančna poročila, Nemčija, ZDA, finančna sredstva, bilanciranje, gospodarsko pravo, finančno pravo, trgovinsko pravo, pravo družb, pravna ureditev, zborniki, komentarji, primeri
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1208; Prenosov: 84
Povezava na celotno besedilo

Ključne besede: finančno računovodstvo, transakcije, orodja, dohodek, donos, cikli, računovodstvo, poslovanje, partnerstvo, računovodski izkazi, finančni instrumenti, poslovne finance, delničarstvo, denarni tokovi, likvidnost, finančna poročila, informacijski sistemi, računovodske informacije, kontrola, notranja revizija, poslovni rezultati, finančna sredstva, finančna analiza, premoženje, obveznosti, vrednost, teorija vrednosti, učbeniki, tabele
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 6075; Prenosov: 151
Povezava na celotno besedilo

Opis: Namen diplomske naloge je s pomočjo poslovnega načrta preveriti oz. ponuditi nadaljnje smernice razvoja podjetja XY s.p. v prihodnosti. Cilj je prikazati učinek investicije v opremo in vpliv le-te na poslovanje podjetja. Zaradi vstopa poslovanja na območju EU, želim podjetju z investicijo v spletno stran, prikazati nov način oglaševanja in lažje komuniciranje z naročniki, preko katere bi podjetje pridobilo več naročnikov, s tem pa si utrdilo svoj položaj v panogi. Diplomska naloga je sestavljena v obliki poslovnega načrta, katera nosi v sebi večino praktičnega dela, saj je narejena na primeru že obstoječega podjetja. Naloga vsebuje uvod v poslovni načrt, opis dejavnosti, s katero se ukvarja, analizo trga, kupcev in konkurence, SWOT analizo, predviden razvoj podjetja, opis investirane opreme, kadre, tveganja, finančno projekcijo in terminski plan. Poudarek je na opisu delovanja podjetja do sedaj, predvsem pa osredotočiti se na prihodnost, ki podjetje še čaka. Rezultati diplomskega dela bodo v pomoč obstoječemu podjetju pri nadaljnjem razvoju in uspešnem poslovanju.
Ključne besede: podjetja, poslovni načrti, finančna analiza, tržne raziskave, finančno poslovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.01.2015; Ogledov: 2452; Prenosov: 462
Celotno besedilo (957,93 KB)