| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAČUNOVODSKE INFORMACIJE KOT PODLAGA ODLOČANJU O FINANCIRANJU PODJETJA
Zvonka Skvarča, 2014, diplomsko delo

Opis: S pomočjo ustreznih, razumljivih in zanesljivih računovodskih informacij lahko v podjetju vplivamo na kakovost finančnega odločanja, saj naj bi management na podlagi le-teh sprejemal boljše odločitve. Ustrezno kroženje denarja predstavlja za podjetje ustrezno financiranje. Vsaka poslovna odločitev ima finančne posledice, ki se odrazijo v velikosti in sestavi premoženja, kapitala in finančnih tokov. Da podjetje ne zaide v težave, je potrebna ciljna usmerjenost, in sicer skrb za racionalno financiranje, zagotavljanje optimalne plačilne sposobnosti in zmanjševanje finančnega tveganja, od česar je odvisen nadaljnji razvoj ali celo obstoj podjetja. V podjetju se je potrebno osredotočiti na področje obsega potrebnega in dejanskega obratnega kapitala in sprejeti ustrezne odločitve. Dovolj velik obseg čistih obratnih sredstev (obratnega kapitala) je potreben za obvladovanje tveganj, ki jim je podjetje izpostavljeno pri opravljanju poslov, kako velik bo obseg čistih obratnih sredstev pa je odvisno od politike financiranja posameznega podjetja.
Ključne besede: računovodske informacije, čista obratna sredstva, obratni kapital, plačilna sposobnost, poslovni vzvod, finančni vzvod, tveganje, denarni tok, finančni tok
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 1338; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
TVEGANJE POSLOVNE BANKE PRI FINANCIRANJU PREVZEMOV S FINANČNIM VZVODOM
Metka Čretnik Zavec, 2012, magistrsko delo

Opis: Razsežnosti svetovne gospodarske krize, ki je sledila finančni krize konec leta 2008, je opaziti v močnem zniževanju gospodarske rasti v vseh panogah in v pretežno v vseh svetovnih gospodarstvih. Učinek zniževanja gospodarske aktivnosti je razviden v zniževanju kreditnega potenciala bank, na omejevanju investicijskih vlaganj ter na povečevanju števila družb v insolvečnih postopkih. Oslabitve slabih terjatev bank v Sloveniji so po stanju 31.12.2011 znašale 1,16 mrd EUR kar je predstavljalo 81,5 % bruto dohodka bank. Tako imenovani slabi krediti bank ali neplačniki (NPL) se povečujejo, s tem pa tudi oslabitve terjatev bank. Slednje ima negativen vpliv tudi na kapital bank, kapitalsko ustreznost in potrebo po novih in novih dokapitalizacijah. Oslabitve terjatev bank so v obdobju od 2009 do 2011 porasle pretežno v sektorju finančnih holdingov, sektorju gradbeništva, prometa z nepremičninami in v sektorju predelovalne dejavnosti. V času konjukture in velike razpoložljivosti finančnih sredstev z nizko ceno denarja, so banke financirale projekte brez lastne udeležbe investitorjev. Tako kot projekti so bili tudi prevzemi financirani pretežno z dolžniškimi viri. Pri financiranju prevzemov v Sloveniji je imela veliko vlogo tudi vladajoča politična opcija. Porast prevzemnih aktivnosti je opazen še posebej v času visoke gospodarske rasti in višjih donosov. Odplačilo kreditnih obveznosti za prevzem je, predvsem pri managerskih prevzemih, temeljilo na denarnem toku ciljne tarče, saj so bili običajno prevzemniki projektne družbe, ustanovljene z minimalnim kapitalom in v lasti managerjev ciljne tarče. Vrednost zavarovanj je bila zaradi nepremičninskega balona in/ali precenjenih vrednostnih papirjev prenizka, da bi v primeru nastanka kritičnega dogodka krila izgube banke. Slednje so ob dodatnem zniževanju vrednosti zavarovanj zahtevale odplačila kreditov ali dodatna zavarovanja, ki jih prevzemniki niso mogli zagotoviti. Ob nižanju gospodarske aktivnosti ter posledično zniževanje prihodkov od prodaje in donosnosti, prevzemniki oziroma ciljna družba ni več zagotavljala odplačilne sposobnosti. Posledica prenizke vrednosti zavarovanj in nezmožnosti odplačevanja kreditnih obveznosti za prevzem so visoko oblikovane oslabitve terjatev bank, ki so financirale prevzem. Omejitve pri ustanavljanju zavarovanj pred izvedbo prevzema določa Zakon o prevzemih z dopolnitvami. Po izvedenem prevzemu so zavarovanja temeljila le na zastavi delnic, ki jih je izdala ciljna tarča in ne tudi na zastavi nepremičnega premoženja prevzete družbe. Zakon o prevzemih z dopolnitvami prevzemnike omejuje pri izvajanju prevzemnih aktivnosti ko določa najnižji prevzemni prag pri katerem morajo prevzemniki objaviti prevzemno ponudbo. Kršenje določil prevzemne zakonodaje je odvzem glasovalnih pravic, s čimer zakonodajalec posega v upravljalske aktivnosti v prevzeti družbi ter posledično na oblikovanje dividendne politike. Pogoje za statusne spremembe akterjev prevzemnih aktivnosti določa Zakon o gospodarskih družbah z dopolnitvami. Prevzemne aktivnosti se odvijajo v vseh gospodarskih okoljih in tudi ob zniževanju gospodarske aktivnosti. Odločitev poslovne banke o financiranju prevzema bi morala bila odvisna od poslovnega programa ciljne tarče, uspešnosti panoge v kateri deluje, od prodajnih trgov ter predvsem od dovolj visoke lastne udeležbe prevzemnika pri financiranju prevzemnih aktivnosti, ob zagotovitvi ustreznih zavarovanj za kreditne obveznosti. Manjše tveganje neuspešnega prevzema pa nosijo prevzemniki, katerih cilj je prevzem ciljne tarče s proizvodnim programom visoke dodane vrednosti in z diverzificiranim obsegom naročnikov. Znanstveno delo je sestavljeno iz dveh sklopov: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo proučili vrste prevzemov, zgodovino prevzemov in značilnosti prevzemnih aktivnosti v Sloveniji in način financiranja prevzemov s predstavljenim modelom prevzema. Teoretični del, ki se nanaša na proučevanje prevzemnih aktivnosti je dopolnjen s prakti
Ključne besede: prevzem, prevzemna ponudba, prevzemni prag, prag uspešnosti prevzemne ponudbe, ciljna/prevzemna tarča, finančni vzvod, kreditno tveganje, Basel II, zavarovanja, kritični dogodek, neplačnik, oslabitve, izgube iz kreditnega tveganja, zmanjševanje kreditnega tveganja, odplačilna sposobnost, dividende, čisti denarni tok, EBITDA, dolgoročna zadolženost, finančna zadolženost, kazalniki zadolženosti, posamične oslabitve.
Objavljeno: 07.06.2013; Ogledov: 1746; Prenosov: 2

3.
UPORABA VZORCEV NA GRAFIKONIH S SVEČNIKI PRI TRGOVANJU S POGODBAMI ZA RAZLIKO
Michel Bordelius, magistrsko delo

Opis: Pri trgovanju z izvedenim finančnim instrumentom, pogodba za razliko ali CFD (angl. Contract For Difference), se trgovci poslužujejo različnih orodij tehnične analize trga vrednostnih papirjev. Zaradi narave CFD, ki so špekulativni finančni instrument s finančnim vzvodom (angl. leverage), je trgovanje z njimi smiselno v kratkoročnem časovnem obdobju (od nekaj ur do največ nekaj mesecev). Trgovec sklene s ponudnikom pogodbo za razliko, s katero se zaveže, da bo poravnal razliko med nakupno in prodajno ceno pogodbe. To stori z dobroimetjem na svojem trgovalnem računu. V primeru pozitivne razlike se dobroimetje na računu viša, v primeru negativnega izida za trgovca pa niža. Eden izmed najbolj privlačnih aspektov trgovanja s CFD je uporaba finančnega vzvoda. Potrebujemo le manjši depozit, s pomočjo katerega si izposodimo preostala sredstva, ki nam omogočajo pridobitev ekvivalentno večjega imetja. Pogodba za razliko za trgovanje izkoristi moč vzvoda, kar je tudi ključni razlog za privlačnost in uspešnost trgovanja. Sklenitev pogodbe CFD je financirana z jamstvom, kar pomeni, da investitor za vstop v pozicijo potrebuje le določen odstotek začetnega kritja, običajno med 1-30% od celotne vrednosti pozicije. Zaradi specifičnih značilnosti in velike preglednosti, ki jih japonski svečni grafikoni nudijo, je opazovanje določenih vzorcev, ki se na njih oblikujejo, ena izmed bolj priljubljenih tehnik pri iskanju kratkoročnih naložbenih priložnosti pri trgovanju s CFD. Poleg tega, da je vzorce, ki jih tvorijo, mogoče hitro in enostavno prepoznati, so grafikoni tudi vizualno privlačni. Trgovcem omogočajo vpogled v psihologijo vlagateljev: strah, pohlep in upanje, ki imajo velik kratkoročni vpliv na cene finančnih instrumentov. Svečni grafikoni nudijo več kot le metodo za prepoznavanje vzorcev. Z njihovo pomočjo lahko preberemo spremembe v interpretaciji vrednosti premoženja pri vlagateljih. Pokažejo nam interakcijo med kupci in prodajalci na način, kot ga trenutno ne omogoča nobena druga metoda grafikonov. Posamezne svečne vzorce, kateri v teoriji nastopajo bodisi kot bikovski bodisi kot medvedji, sem s pomočjo trgovalne platforme SaxoTrader 2, ki jo je razvila Danska banka, Saxo Bank, za zasebne vlagatelje-fizične osebe (angl. retail traders), poiskal v različno dolgih časovnih horizontih na štirih največjih svetovnih borzah in ugotavljal njihovo uporabno vrednost v praksi. Dokazal sem, da je večina vzorcev, ki jih teorija navaja kot vzorce obrata trenda ali nadaljevanja trenda, zanesljivih in da jih lahko uporabimo pri kratkoročnem trgovanju kot pomembne oporne točke.
Ključne besede: Ključne besede: pogodba za razliko, Contract for Difference (CFD), finančni vzvod (angl. leverage), japonski svečni grafikon, bikovski svečni vzorec, medvedji svečni vzorec, vzorec obrata trenda, vzorec nadaljevanja trenda
Objavljeno: 03.04.2012; Ogledov: 2074; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (5,10 MB)

4.
INVESTIRANJE V NEPREMIČNINE
Bernard Visočnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava investiranje v nepremičnine. Gre za odločitev posameznika ali se naj odloči za najem ali nakup stanovanjske nepremičnine. Na podlagi analiziranih najpomembnejših dejavnikov ponudbe in povpraševanja smo dokazali, da na kratek in srednji rok res vplivajo na ravnovesje na trgu, na dolgi rok pa ne, ker je racionalnost ekonomskih subjektov tista, ki cene vrača na naravne ravni. Mnogo ljudi je mnenja, da je bivanje v najemniškem stanovanju nesmiselno, saj bi lahko z plačilom najemnine odplačevali obrok kredita. V nalogi smo dokazali, da temu ni ravno tako, saj se z lastništvom nepremičnine pojavi veliko stroškov, ki jih pri najemu ni. Ti stroški so davek, stroški vzdrţevanja, zavarovanje, ipd. Problem slovenskega nepremičninskega trga je v slabi razvitosti trga najemniških stanovanj. Če bi bil ta razvit tako kot v ZDA, bi se več ljudi odločalo za najem namesto nakupa. Seveda je teţko primerjati Slovenijo in ZDA, ne samo zaradi velikosti drţave, ampak tudi zaradi fleksibilnosti prebivalstva. Najpomembnejša ugotovitev diplomske naloge je, da je v sedanjih razmerah racionalneje stanovanje najeti, kot kupiti. Temu je tako kljub dejstvu, da so v trenutnih razmerah obrestne mere za hipotekarne kredite nizke in da so se cene nepremičnin v zadnjem obdobju precej zniţale.
Ključne besede: Nepremičnine, prebivalstvo, novogradnje, brezposelnost, kratkoročno ravnovesje na trgu, dolgoročno ravnovesje, delnice, kredit, lizing, tveganje finančni vzvod, nepremičninski investicijski sklad
Objavljeno: 16.01.2012; Ogledov: 2692; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

5.
TRGOVANJE S CFDJI OZIROMA S POGODBAMI ZA RAZLIKO
Matej Ptičar, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Trgovanje s pogodbami za razliko je že od samega začetka vlagateljem predstavljalo uporabno orodje, s katerim se je dalo realizirati zelo visoke vsote denarja. Kot glavni razlog za razvoj pogodb za razliko v ceni lahko navedemo njihovi zelo uporabni trgovalni metodi kot sta prodaja na kratko in uporaba finančnega vzvoda. Glede na številne vire, ki opisujejo nastanek in razvoj CFD-jev, lahko trdimo, da sta prav ti dve metodi glavni sili, ki sta privedli do nastanka tovrstnega finančnega produkta. Trgovanje s CFD-ji in tudi ostalimi izvedenimi finančnimi inštrumenti je po svetu postajalo vedno bolj popularno in tako so bile možnosti za njihovo uporabo kmalu prisotne skoraj na vseh večjih finančnih trgih po svetu. Večina trgovanj s pogodbami za razliko v ceni se v največji meri realizira prav na trgih kot so Avstralija, Kanada, Nemčija, Francija in številni drugi. Velja pa omeniti tudi dejstvo, da je uporaba CFD-jev v določenih državah sveta v celoti prepovedana. Prodaja na kratko kot zelo pomembno orodje špekulantov in tudi ostalih vlagateljev je v zadnjem desetletju postavila nove pomisleke na skoraj vseh finančnih trgih, ki so zaradi velike gospodarske krize utrpeli številne padce tečajev povsod po svetu. Napovedi o prihajajoči krizi, prenatrpanost nepremičninskih trgov ter vsesplošna panika so po svetu sprožili val nezaupanja med številnimi vlagatelji, ki pa so se kot odgovor na krizno situacijo zatekli k prodaji na kratko. Viri navajajo številne prednosti, ki jih ponuja uporaba kratkih pozicij, še posebej pa ima pomemben vpliv na likvidnost finančnih trgov. Uporabo prodaje na kratko pa so resneje obravnavale finančne institucije, še posebej banke, ki so bile mnenja, da lahko z uporabo kratkih pozicij svetovne trge le še bolj zamajajo ter jih privedejo do še večje recesije. Tako so bile na svetu kmalu uveljavljene določene omejitve glede uporabe kratkih pozicij ali pa so bili tovrstni posli v celoti prepovedani. Pogodbe za razliko v ceni pa vlagateljem ponujajo tudi številne prednosti tako na stroškovnem kot tudi davčnem področju. CFD-je uvrščamo med izvedene finančne inštrumente in tako za njih velja prav posebna davčna zakonodaja, ki pa se spreminja glede na državo v kateri se z njimi trguje. Stroški, ki nastajajo pri trgovanju s CFD-ji se kažejo predvsem v držanju dolgih pozicij preko noči, kar pa vlagateljem ne predstavlja posebnih problemov. Pomembno je omeniti, da je večina uporabnikov pogodb za razliko, tovrstne posle izbralo predvsem zaradi lastnih željah po špekuliranju oziroma dnevnem trgovanju (ang. day-trading). Borzno trgovanje lahko obravnavamo kot zelo pomembno panogo, ki je namenjena izkušenim vlagateljem in, ki v finančnem in gospodarskem svetu igra zelo pomembno vlogo. Finančne inštrumente, naj si gre za CFD-je, delnice ali katerokoli drugo obliko je pomembno dobro poznati preden se vlagatelji podajo v drage posle, ki pa se v nekaterih primerih izkažejo kot ogromna napaka.
Ključne besede: Pogodba za razliko, nakup na dolgo in prodaja na kratko, finančni vzvod, uporaba kritja, trgovanje z uporabo naročil, izvedeni finančni inštrumenti.
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 2446; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (619,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici