| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 666
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Finančni stres v združenih državah amerike
Manja Drofenik, 2021, diplomsko delo

Opis: Pandemija covida-19 in ukrepi, ki so potrebni za obvladovanje virusa SARS-CoV-2, so v zelo kratkem času prispevali k velikim spremembam v finančnem sistemu. Problem je, ker ne vemo, kakšne posledice bodo ti ukrepi povzročili v gospodarstvu. Opisali bomo, kakšen vpliv je imel finančni stres v ZDA v času pandemije covida-19 na posameznike in gospodarstvo. Ugotovili smo, da se je brezposelnost v ZDA v času pandemije covida-19 povečala za 10,4 %. Finančni sistem je treba ves čas spremljati, da lahko odkrijemo tveganja in ustrezno ukrepamo. Če želimo, da podjetje uspešno posluje v prihodnosti, je zelo pomembno, da spremljamo finančno stabilnost. Ugotovili smo, da pandemija covida-19 negativno vpliva na finančno stabilnost. Slednjo lahko merimo s pomočjo indeksov finančnega stresa. Tako smo s pomočjo indeksa CISS ter indeksov CFSI, KCFSI in STLFSI2 ugotovili, da se je v času pandemije covida-19 finančni stres povečal. Finančni stres velja za enega izmed najpomembnejših virov psiho-socialnega stresa. Od globalne finančne krize leta 2008 je finančni stres največji dejavnik stresa. Ugotovili smo, da stres pri posamezniku vpliva na njegovo produktivnost, motivacijo in delovno sposobnost. V času pandemije covida-19 se je vrednost borznega indeksa S&P 500 znižala, kar pomeni padec vrednosti delnic.
Ključne besede: CISS, FSI, S&P 500, finančna stabilnost, finančni stres, ZDA.
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 10; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

2.
Ekonomskopravna analiza pravne ureditve finančnih instrumentov
Ana Novak, 2021, magistrsko delo

Opis: Finančni sistemi so pomemben element sodobnega gospodarstva. Oba omenjena pojma, finančni sistemi in gospodarstvo, predstavljata obširna področja, ki se danes hitro razvijajo. Hitri razvoj, poleg nove tehnologije in novih pojavov, prinaša tudi vse večjo globalizacijo in več vključenih subjektov. Da bi vse našteto delovalo v čim manjšem kaosu, je potrebna ustrezna regulacija. Na področju Evropske unije se regulacija izvaja s pomočjo pravnih aktov. Ti se med seboj razlikujejo po vsebini in uporabi. Z omenjenimi pravnimi akti tako vplivamo na zmanjšanje morebitnih tveganj, nesreč in zagotavljamo večjo sinhronost delovanja in odnosov. Med številnimi področji, ki jih pravni akti urejajo, so tudi finančni instrumenti in poslovanje z njimi. Finančni instrumenti so pomemben element finančnih sistemov, saj omogočajo poslovanje na finančnih trgih ter pri tem vplivajo na ekonomijo in gospodarstvo. V magistrskem delu je obravnavano področje pravne ureditve finančnih instrumentov, pri čemer se obravnavata tako evropska kot tudi slovenska pravna ureditev. Obravnavani pravni akti tako urejajo predvsem ureditev pogojev vrednostnih papirjev, ustrezno objavljanje in razkrivanje informacij v zvezi z vrednostnimi papirji, regulacijo kriterijev za ustanovitev in delovanje finančnih institucij na območju Republike Slovenije ter slovenskih finančnih institucij izven Republike Slovenije, upravljanje in določevanje pravil poslovanja različnih finančnih trgov ter pravila delovanja Agencije za trg vrednostnih papirjev. Glede na obravnavo evropskih in slovenskih aktov, ki regulirajo področje finančnih instrumentov, smo predvidevali, da slovenski pravni akti prevzemajo vsebino evropskih pravnih aktov. Ugotovljeno je, da predvidevano velja, saj je Republika Slovenija kot država članica Evropske unije dolžna sprejemati in spoštovati evropsko pravo.
Ključne besede: finančni instrumenti, finančni sistemi, finančni trgi, pravna ureditev, ekonomskopravna analiza, magistrska dela
Objavljeno: 29.09.2021; Ogledov: 39; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1006,55 KB)

3.
Ocena finančnega stanja javnih zdravstvenih zavodov v sloveniji na sekundarni ravni s pomočjo kazalnikov poslovanja
Maksim Mejak, 2021, magistrsko delo

Opis: Zdravje postaja vedno bolj pomembno za gospodarski razvoj, konkurenčnost in produktivnost, zato si države prizadevajo, da bi bili njihovi zdravstveni sistemi čim boljši in učinkoviti. Sistemi zdravstvenega varstva predstavljajo zelo široko in zapleteno področje. V njem se prepletajo tako vloge uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev kot plačnikov in regulatorjev ter odločevalcev. Demografske in tehnološke spremembe so v zadnjem desetletju glavni razlog, da se večina držav v svetu in Evropi, kakor tudi v Sloveniji, srečuje s problematiko financiranja zdravstva in finančno vzdržnostjo zdravstvenih sistemov. Uspešnost financiranja vsakega zdravstvenega varstva se kaže prav v zbiranju zadostnih finančnih sredstev. V Sloveniji se bomo soočili z zmanjšanjem delovno sposobnega prebivalstva, ki predstavlja glavne plačnike prispevkov v sistem zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, in s povečanjem izdatkov, ki so povezani s staranjem prebivalstva. Slovenija mora poiskati nove, zadostne in stabilne vire za financiranje zdravstvenega varstva. To bo dosegla s korenitimi reformami, ki so bile do sedaj neuspešne ali pa nedorečene. Slovenija ima po oceni domačih in tujih strokovnjakov na področju zdravstva trenutno še vzdržno financiranje. Sistem financiranja je dober tako glede pravičnosti kot tudi dostopnosti, vendar bi ohranjanje sedanjih sistemov socialne zaščite tudi v bodoče postalo nevzdržno.
Ključne besede: zdravstveni sistem, financiranje zdravstvenega varstva, kazalniki poslovne učinkovitosti, finančni kazalniki, tržna dejavnost
Objavljeno: 31.08.2021; Ogledov: 95; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

4.
Prenova delovnega procesa v finančni industriji z uvedbo robotske procesne avtomatizacije
Uroš Bečan, 2021, magistrsko delo

Opis: Digitalna preobrazba, robotika, umetna inteligenca, internet stvari (IoT), 3D-tiskanje, robotska procesna avtomatizacija in tehnologija veriženja blokov so nove digitalne tehnologije, ki jih v današnjem času uporabljamo vse pogosteje, saj odločilno prispevajo k spremembi in razvoju družbe ter tudi okolja, v katerem živimo. Robotska procesna avtomatizacija je ena glavnih tehnologij 21. stoletja, ki izrazito vpliva na potekajoči razvoj in razvoj, ki nas še čaka.
Ključne besede: digitalna preobrazba, industrijska revolucija 4.0, finančni procesi, umetna inteligenca, robotska procesna avtomatizacija.
Objavljeno: 18.08.2021; Ogledov: 153; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

5.
Model ugotavljanja vpliva zaznane dostopnosti izbranih dejavnikov rasti na uspešnost hitro rastočih podjetij
Blaž Frešer, 2020, doktorska disertacija

Opis: Temeljni cilj doktorske disertacije je na osnovi pregleda literature in opravljene empirične raziskave testirati konceptualni model, ki povezuje multidimenzionalne spremenljivke – dejavnike, ki vplivajo na zaznano dostopnost do različnih oblik financiranja in na ukrepe, ki jih HRP izvajajo ob zaznanih omejitvah pri financiranju, oziroma ukrepe, ki jih izvajajo, da bi si zagotovila optimalen dostop do finančnih virov in posledično vpliv na svojo finančno uspešnost. Da bi temeljni cilj doktorske disertacije lahko dosegli, smo proučili in na podlagi obstoječih definicij HRP opredelili kot dinamična podjetja, ki hitro rastejo, se bliskovito razvijajo, intenzivno zaposlujejo, inovirajo in vedno držijo korak prednosti pred konkurenco, saj njihov cilj ni preživeti, temveč uspeti (tudi s finančnega vidika). Prav tako smo teoretično opredelili koncepte podjetniške naravnanosti s pripadajočimi dimenzijami, neotipljivi kapital HRP (pri tem smo se omejili na človeški kapital in organizacijsko zmožnost mreženja) ter finančno uspešnost HRP. Oblikovani teoretični konceptualni model smo empirično preverili na vzorcu HRP s sedežem v Republiki Sloveniji. Rezultati raziskave so potrdili zanesljivost in kakovost oblikovanega teoretičnega konceptualnega modela. S SEM smo prav tako ugotovili, da podjetniška naravnanost statistično značilno in pozitivno oblikuje zaznano dostopnost do različnih virov financiranja in vpliva na implementacijo ukrepov, ki jih podjetja izvedejo, da bi premagala omejitve pri financiranju. Rezultati nakazujejo, da konstrukt neotipljivi kapital HRP kot celota nima statistično značilnega vpliva na implementacijo ukrepov in na zaznano dostopnost do različnih virov financiranja, pri ločeni obravnavi faktorjev pa je mogoče zaznati statistične vplive na zaznano dostopnost do finančnih virov in implementirane ukrepe, predvsem v povezavi z organizacijsko zmožnostjo mreženja. Implementirani ukrepi za premagovanje omejitev pri financiranju bodo statistično značilno in pozitivno oblikovali zaznani dostop do virov financiranja. Oba omenjena konstrukta (zaznana dostopnost do virov financiranja in implementirani ukrepi) bosta tudi statistično značilno in pozitivno vplivala na zaznano finančno uspešnost podjetja. Predstavljeni rezultati so koristni tako za podjetja kot tudi za potrebe podjetniške politike, ki se ob morebitni bližajoči se krizi vse bolj posveča ustvarjanju razmer za doseganje zdrave hitre rasti, in to ob osredotočanju na ohranjanje dostopnosti bančnih virov financiranja in širitev vpliva alternativnih finančnih virov. Kljub temu da večina podjetniških politik izhaja iz širšega konteksta (konteksta Evropske unije), je za oblikovane nacionalne politike in iz nje izhajajoče ukrepe prav tako pomembno razumevanje lokalnega konteksta družbene kulture, proizvodnih virov in drugih vplivnih dejavnikov. Ukrepi podjetniške politike, usmerjeni v zagotavljanje dostopnosti finančnih virov, so lahko usmerjeni v neposredno pomoč (garancije, subvencije, nepovratna sredstva, državni skladi in programi) ali pa se usmerjajo v posredne vplivne dejavnike, za katere raziskave (vključno z raziskavo v doktorski disertaciji) kažejo, da izboljšujejo tako dostop do finančnih virov kakor tudi oblikujejo pogoje za doseganje visoke stopnje rasti. Na podlagi rezultatov doktorske disertacije lahko tako vidimo, katerim vplivnim dejavnikom rasti lahko oblikovalci ukrepov podjetniške politike in tudi sama podjetja posvečajo več pozornosti, če želijo izboljšati dostop do posamezne oblike finančnega vira oziroma finančno uspešnost podjetij.
Ključne besede: hitro rastoče podjetje, podjetniška naravnanost, neotipljivi kapital, finančni viri, finančne prepreke, finančna uspešnost, modeliranje s strukturnimi enačbami
Objavljeno: 22.04.2021; Ogledov: 304; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

6.
Problematika financiranja pri projektu x
Dino Prepelič, 2020, diplomsko delo

Opis: Ljudje se z namenom ustvarjanja novosti in zagotavljanja najnujnejših zadev povezujejo že od prazgodovine dalje. Do današnjega časa se je ta proces ustvarjanja in povezovanja izjemno izpopolnjeval; ko pa ga obravnavamo v opredeljenem časovnem okvirju in ga postavimo v kontekst življenjskega cikla, govorimo o projektu. Med ključne dejavnike uspešne izvedbe projekta se uvršča tudi ustrezno pridobivanje ter porabljanje finančnih virov, katere si naročnik projekta zagotovi na trgu kapitala. Možnosti financiranja projekta je veliko, z večino le teh pa pridejo določena tveganja, katera morajo biti vnaprej prepoznana in ustrezno zavarovana. Eden izmed najbolj kapitalsko zahtevnih projektov, ključnih za regionalni gospodarski ter infrastrukturni razvoj, je projekt gradnje drugega tira med Divačo in Koprom. Z uspešno izvedbo projekta se povečajo kapacitete slovenskega največjega pristanišča ter pospeši transfer blaga v druge ciljne države. Po pregledu možnih oblik projektnega financiranja lahko hitro ugotovimo, da državno ustanovljeno namensko podjetje, v okviru katerega poteka projekt Drugi tir Divača - Koper, dokaj ustrezno analizira in izbira možne vire financiranja, težave pa se pojavijo v pravno nedopolnjenem okolju projekta, razgretem političnem ozadju ter nenaklonjeni javnosti.
Ključne besede: projekt, projektno financiranje, Drugi tir Divača- Koper, finančni viri
Objavljeno: 30.03.2021; Ogledov: 178; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (897,26 KB)

7.
DENARNI TRG V SLOVENIJI
Sonja Štuhec, 2009, diplomsko delo

Opis: Finančni sistem je v vsakem razvitem, sodobnem in tržnem gospodarstvu bistven in nepogrešljiv sestavni del ekonomskega sistema kot celote. Finančni sistem je sestavljen iz treh glavnih elementov: finančnih trgov, finančnih institucij in finančnih instrumentov. Finančni trg predstavlja odnos med ponudbo in povpraševanjem po finančnih sredstvih. Ekonomska funkcija finančnih trgov je omogočanje učinkovitega prenosa in uporabe finančnih prihrankov. Najpomembnejši finančni funkciji pa sta zagotavljanje likvidnosti in možnost razpršitve naložb. Slovenski denarni trg je zaznamovan z geografsko in demografsko majhnostjo ter je še vedno v fazi razvoja, kar je posledica dolgoletne izolacije napram razvitemu svetu in drugačnega ekonomskega sistema. Pred letom 1990 bi v Sloveniji težko govorili o denarnem trgu. Z vstopom Slovenije v EU se pojavljajo nove dimenzije slovenskega gospodarstva, prav tako pa denarnega trga trga. Evro prinaša globalne prednosti državam članicam EMU v smislu pričakovanega optimalnega izrabljanja integracijskih prednosti notranjega trga. Ugotovili smo, da je uvedba evra najbolj prizadela banke, ki so s tem projektom več izgubile kot pridobile.
Ključne besede: denarni trg, finančni trg
Objavljeno: 04.03.2021; Ogledov: 110; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (430,43 KB)

8.
Spremembe pripoznavanja najemnin za podjetja
Klara Muhič, 2020, diplomsko delo

Opis: Najem je pogodbeno razmerje, v katerem v zameno za plačilo ali več plačil najemodajalec prenese na najemnika pravic do uporabe sredstva za dogovorjeni čas (e-Računovodstvo, 2009a). Do spremembe Slovenskega računovodskega standarda je prišlo, ker so podjetja večina svojih najemov evidentirala kot poslovne najeme. To je pomenilo, da so bili najemi vodeni izvenbilačno, kar je vplivalo na računovodske izkaze in finančni položaj ter na uspešnost podjetja. Po spremembi standarda morajo podjetja za sredstva v najemu pripoznati pravico do uporabe in obveznost iz najema. To velja samo za srednja in velika podjetja. Prav tako so iz zakona izvzeti kratkoročni najemi in najemi majhnih vrednosti. Ta sprememba standarda je vplivala tako na knjiženje najemov kot na računovodske izkaze in kazalnike, kot so EBIT, ROA, ROE in druge. V diplomskem projektu je najprej govora o nepremičninah, premičninah, kaj so najem in najemnine, vrstah najemov in kaj mora pogodbo sestavljati. Potem je predstavljeno evidentiranje najema in spremembe pri knjiženju pri najemodajalcu in pri najemniku. Tukaj smo se osredotočili posebej na najemodajalca in posebej na najemnika. Vsekakor je potrebno govoriti tudi o izračunu najemnine, torej katere podatke potrebujemo za pravilen izračun. Obravnavan je tudi vpliv sprememb na računovodske izkaze pri najemodajalcu in najemniku. Vsekakor je sprememba vplivala na kazalnike, ki nam povedo, kako uspešno je podjetje. Omembe vredne so tudi davčne spremembe, vezane na spremembo pripoznanja najemnin. V prvem primeru je prikazano evidentiranje in knjiženje najema. V drugem primeru pa gre za spremembo najemne pogodbe.
Ključne besede: spremembe najemov, finančni najem, knjiženje najemov, evidentiranje najemov
Objavljeno: 23.11.2020; Ogledov: 164; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (840,93 KB)

9.
Vpliv pandemije covida-19 na evrsko območje
Anamarija Veselič, 2020, diplomsko delo

Opis: Pandemija covida-19 je svet v letu 2020 dobro pretresla. Nič hudega sluteči smo zakorakali v novo leto in niti približno si nismo predstavljali situacije, ki jo doživljamo sedaj. 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila bolezen covid-19 za globalno pandemijo. Govorimo o novem koronavirusu, poimenovanem SARS-Cov-2. To je hud akutni respiratorni sindrom, ki se prenaša z živali na ljudi in lahko povzroča resne bolezni. Države v evrskem območju so z namenom omejevanja okužbe sprejele vrsto ukrepov, da bi preprečile širjenje bolezni. K temu spada predvsem samoizolacija ljudi in ustavitev proizvodnih in poslovnih dejavnosti, kar je vodilo k velikemu padcu gospodarstva v evrskem območju. Pandemija covida-19 je zagotovo največji šok v gospodarstvu evrskega območja vse od začetka evra in od druge svetovne vojne. V prvi vrsti je pandemija covida-19 povzročila nepopravljivo škodo že z izgubo življenj, prav tako pa je demobilizirala evrsko gospodarstvo. Razpršenost pandemije covida-19 je države evrskega območja postavila pred velike izzive za gospodarstvo in finančni sistem. Da bi se gospodarstvo evrskega območja ohranilo, je evropska centralna banka (ECB) od začetka pandemije covida-19 uvedla veliko število ukrepov. Pandemija covida-19 je privedla do velikega vnovičnega oblikovanja cen in vnovičnega pozicioniranja v svetu finančnih trgov. Padec gospodarske rasti in povečana odpornost do tveganj, skupaj z veliko negotovostjo glede prihodnjega razvoja pandemije covida-19, so povzročile izredno nestanovitnost na kapitalskih in drugih trgih za tvegana sredstva, odlive kapitala in močne premike deviznih tečajev. Pandemija covida-19 predstavlja svetovni makroekonomski šok z negotovim obsegom in trajanjem. Dejavnosti v številnih sektorjih, ki vključujejo turizem, prevoz, avtomobilsko industrijo in storitve, so se zrušile v gospodarstvih, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela, z upadom povpraševanja pa se kriza širi tudi na druge dele gospodarstva. Izbruh pandemije covida-19 je bistveno vplival na gospodarski sistem, posameznika, družbo in na države kot celoto. Države so se morale soočiti z finančnimi izgubami, ki se nanašajo na turizem, trgovino in druge dejavnosti, pod velikim stresom pa so prav tako banke evrskega območja, saj se zdaj pojavljajo obsežne insolventnosti med podjetji, ki jim sledi val bankrotov. V delu diplomskega projekta bomo v uvodu predstavili osnovno problematiko, cilje, namen in hipoteze dela diplomskega projekta. V drugem poglavju bomo predstavili osnovna izhodišča, kot sta evrsko območje in njegovo gospodarstvo, ki bosta zajemala tudi zgodovino evrskega območja in Evropsko centralno banko. V tretjem poglavju se bomo na splošno posvetili pandemiji covida-19 in ugotavljali, kakšne posledice je in bo imela na evrsko območje in njegovo gospodarstvo. V zadnjem, četrtem poglavju, bomo opredelili vplive, ki jih je imela pandemija covida-19 na gospodarstvo evrskega območja in na finančno stabilnost, poleg tega pa bomo predstavili tudi ukrepe ECB.
Ključne besede: pandemija, SARS-Cov-2, covid-19, evrsko območje, gospodarstvo, finančni sistem.
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 1068; Prenosov: 421
.pdf Celotno besedilo (725,09 KB)

10.
Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnost
Nataša Goričan, 2020, diplomsko delo

Opis: Novi koronavirus SARS-CoV-2 se je nenadno pojavil in pretresel svetovno prebivalstvo. Covid-19 je bil marca 2020 razglašen za globalno pandemijo. Gre za virus, katerega najpogostejši simptomi so vročina, utrujenost in suh kašelj. V hujših primerih se razvijejo težave z dihanjem, večina okuženih pa okreva brez bolnišničnega zdravljenja. Virus se prenaša kapljično, okužimo se lahko tudi ob stiku z onesnaženimi površinami. Zaradi hitrega širjenja virusa med ljudmi po svetu so bile vlade primorane sprejeti stroge ukrepe, kot so uporaba mask, karantena, samoizolacija, šolanje in delo od doma, odsvetujeta pa se tudi zbiranje in druženje večjega števila ljudi. Vsi ti strogi ukrepi so bili sprejeti z namenom zajezitve širjenja virusa med prebivalstvom. Nenadna situacija je zelo pretresla svetovno gospodarstvo, saj so se podjetja tako rekoč čez noč zapirala oziroma so začela poslovati z manjšim obsegom ljudi, kar je privedlo do množičnih odpuščanj. Tako so morale vlade sprejeti tudi ukrepe, s pomočjo katerih so pomagale prebivalcem preživeti težke čase. Zaradi pandemije covida-19 so močne posledice utrpeli letalstvo, turizem, avtomobilska industrija ter storitve. Pandemija covida-19 vpliva tudi na finančne posrednike, finančno infrastrukturo in finančne trge. V času pandemije velik pomen pripisujemo tudi digitalizaciji, saj lahko varno in učinkovito delujemo na daljavo, torej brez osebnega stika ter posledično brez nevarnosti za okužbo. Vrednosti delnic na borzah so strmo padle, prav tako obveznice. Vrednosti indeksov Dow Jones in S&P 500 sta na primer padli za več kot 25 %. Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnost lahko razložimo tudi s pomočjo indeksov stresa, ki so namenjeni merjenju trenutnega stanja nestabilnosti v finančnem sistemu. Tako smo s pomočjo indeksa NEW CISS za evrsko območje in ZDA ugotovili, da se je vrednost najprej povečala, kar pomeni, da se je povečal sistemski finančni stres. S pomočjo indeksa VIX in VSTOXX smo ugotovili, da je volatilnost v času pandemije covida-19 naraščala, kar pomeni, da je bilo tudi tveganje večje. Od velike finančne krize naprej predstavlja pandemija covida-19 zagotovo največji šok za gospodarstvo evrskega območja in ZDA. Problem, s katerim se soočamo, je, da pandemija covida-19 še ni končana, prav tako še niso iznašli cepiva proti virusu. Vsi ti dejavniki nas puščajo v negotovem položaju, saj pravzaprav ne vemo, kako se bodo stvari razpletle. V delu diplomskega projekta smo ugotovili, da pandemija covida-19 negativno vpliva na finančno stabilnost v evrskem območju in ZDA ter da sta ECB in Fed sprejela različne ukrepe za preprečitev finančne nestabilnosti.
Ključne besede: covid-19, finančna stabilnost, finančni sistem, pandemija, SARS-CoV-2.
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 782; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici