Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je obravnavana bančna kriza v Združenih državah Amerike, ki se je zgodila po pandemiji covida-19. Raziskava se osredotoča na definiranje in analiziranje vzrokov ter posledic krize na ameriško gospodarstvo in finančni trg. Raziskovali smo, kako so makroekonomski dejavniki, kot so zvišanje obrestnih mer, motnje v dobavnih verigah in inflacija, prispevali k izbruhu krize. V empiričnem delu so analizirani vplivi na ključne gospodarske kazalnike, kot so bruto domači proizvod (BDP), inflacija ter indeks zaupanja potrošnikov. Poleg tega so preučeni odzivi regulatorjev in centralnih bank, zlasti ukrepi Federal Reserve za stabilizacijo finančnega sistema. Rezultati diplomskega dela poudarjajo pomembnost ustrezne regulacije in preventivnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za podobne krize v prihodnosti.
Ključne besede: bančna kriza, ZDA, finančni trg, gospodarska rast, inflacija, BDP, Federal Reserve
Objavljeno v DKUM: 24.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 95
Celotno besedilo (2,78 MB)

Opis: V začetku leta 2020 so številne države razglasile izredne razmere, 11. marca 2020 pa je Svetovna zdravstvena organizacija (ang. World Health Organisation, v nadaljevanju WHO) razglasila pandemijo zaradi koronavirusne bolezni covid-19, ki se je konec leta 2019 pojavila v Vuhanu na Kitajskem in se bliskovito razširila na vse celine. Zdravstveni sistem se je soočal z iskanjem načinov testiranja, razvojem cepiva in načinov zdravljenja bolezni, vlade pa so se soočale z iskanjem možnosti za preprečevanje širjenja bolezni in podpore zdravstvenemu sistemu ter gospodarstvu. V delu diplomskega projekta smo raziskovali vpliv pandemije covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trg ter ugotovili, da je pandemija covida-19 negativno vplivala tako na ameriško gospodarstvo kot na ameriški finančni trg. Prišlo je do obsežnih odpuščanj, zaradi ukrepov, ki so jih sprejele države. Ti ukrepi so bili začasno prenehanje delovanja podjetji, proizvodnje, storitev, ipd. To je vodilo najprej v recesijo, nato pa v najvišjo inflacijo v maju 2020 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA). Ameriško gospodarstvo je utrpelo najvišji letni upad bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju BDP) po letu 1946, indeksi negotovosti so se zvišali in povzročili zmanjšano potrošnjo prebivalstva in podjetij. Tudi finančni trg je doživel šok, saj so borzni indeksi zelo hitro in rekordno padli. Ukrepi Ameriške centralne banke so vplivali na ponovno rast borznih indeksov, vsak naslednjii val oziroma izbruh pandemije covida-19 pa je povzročil hitrejše okrevanje. V delu diplomskega projekta smo testirali dve hipotezi in sicer, da je šok covida-19 negativno vplival na ameriško gospodarstvo in da je šok covida-19 negativno vplival na ameriški finančni trg. Obe hipotezi smo potrdili, saj smo ugotovili, da je pandemija negativno vplivala na zaupanje in negotovost med proizvajalci in potrošniki, posledično so rastli indeksi negotovosti, padel je BDP kot posledica upada zasebne in državne potrošnje. Preverjali smo tudi indekse S&P 500, indeks Dow Jones (angleško Dow Jones Industrial Average, v nadaljevanju DJIA) in Nasdaq-100 ter ugotovili, da so največji upad doživeli na začetku pandemije, najverjetneje zaradi povečane skrbi za zdravje in zmanjšanje gospodarske aktivnosti ter črnogledih napovedi. Vsi nadaljnji vali pandemije so na finančne trge vplivali manj, okrevanje pa je bilo hitrejše. Oblikovalcem politike smo predlagali reformiranje na področju pravočasnega prepoznavanja, preprečevanja in odzivanja na nove izredne situacije, kar bi prispevalo k zmanjšanju negativnih vplivov na zdravstveni in gospodarski sistem.
Ključne besede: Pandemija, covid-19, finančni trgi, gospodarstvo, ameriško gospodarstvo, ameriški finančni trg, SARS-CoV-2.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 42
Celotno besedilo (558,68 KB)

Opis: Prin abordarea generală examinăm geneze şi mecanismele în crizele financiare majore şi ne concentrăm pe criza sub-primelor. Considerăm că în epoca globalizării financiare crescute o abordare corectă trebuie să ia în considerare pe lângă factorii funamentali mai multe echilibre şi caractere autoîmplinite ale crizelor financiare. În criza globală recentă din nou globalizarea financiară implementată în perioade de mare mobilitate de capital internaţional se presupune că ar fi produs criza bancară internaţională. Integrarea progresivă şi sofisticarea ridicată a produselor şi pieţelor financiare a adus noi forme şi un character global evenimentelor crizei în recenta criza sub-primelor.
Ključne besede: globalizacija, krize, ekonomsko ravnotežje, mednarodne finance, liberalizacija, bančništvo, finance, finančni trg, gospodarski položaj, kapital, trg kapitala, mednarodni trg kapitala, mednarodni tokovi kapitala, mednarodne banke, kreditiranje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2017; Ogledov: 1267; Prenosov: 104
Celotno besedilo (186,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Mednarodna finančna kriza, ki je zamajala vsa svetovna gospodarstva, in do katere je prišlo ravno zaradi silovite rasti in razvoja vseh segmentov finančnega sistema v zadnjih desetih letih, je pokazala na prepočasno sledenje razvoju finančne dejavnosti, in s tem kopičenja prekomernega tveganja v finančnem sistemu, kar je tudi glavni razlog, da tega niso preprečile institucije, ki so zadolžene za spremljanje finančne stabilnosti. Zaradi pojava negativnih esternalij ob propadu oziroma nedelovanju finančnega sistema, se je pokazala potreba po dodatni regulaciji nereguliranih oz. nezadostno reguliranih področij finančnega trga, česar se je Evropska komisija lotila z doslednim izvajanjem Akcijskega načrta finančnih storitev (angl. Financial Services Action Plan, v nadaljevanju FSAP). Posledično je to za Slovenijo, kot članico EU, pomenilo veliko na novo sprejete oziroma spremenjene regulative na področju kapitalskih trgov. Kljub temu, da Slovenija spada med razvite države, tega nikakor ne moramo trditi za slovenski kapitalski trg. Zaradi svoje majhnosti in zgodnje faze razvoja, še nima tako pomembne vloge v finančnem sistemu, kot bi jo moral imeti, da bi ustrezno podpiral gospodarski razvoj Slovenije. Ker so do finančne krize slovenska podjetja kapital, potreben za razvoj, pridobivala izključno preko bančnega zadolževanja, je likvidnostna kriza bank pokazala na potrebo, da je kapital v prihodnosti potrebno zbirati tudi na kapitalskem trgu. In ker je bila Evropska komisija nepopustljiva pri implementaciji in prenosu sprejetih direktiv, je to predstavljalo izziv tako za zakonodajalca, kot tudi za vse ustanove na kapitalskem trgu. Pogoj za pridobitev kapitala vlagateljev je namreč zaupanje v finančni sistem, kar pa je posredno povezano tudi z regulativo, veljavno na kapitalskem trgu. Zato je zakonodajalec v smislu večjega zaupanja, preglednosti in transparentnosti, v nacionalno zakonodajo pospešeno prenašal vse evropske pravne zahteve. Proučevanje vpliva spremenjenega regulatornega okvirja na domač trg kapitala pred in po nastopu finančne krize, je bistvo raziskovalnega problema, pri čemer je presoja vpliva omejena na določene izbrane dejavnike aktivnosti kapitalskega trga. Razumevanje sprememb v zakonodajnem okvirju zahteva poznavanje stanja pred nastalimi spremembami, zato je na kratko podana tudi zgodovina nastanka slovenskega finančnega trga in nastajanje zakonskih osnov za učinkovit kapitalski trg. Opravljene metode so v določenem delu potrdile obstoj povezanosti med spremembo regulative in izbranimi dejavniki aktivnosti kapitalskih trgov. Vendar je, zaradi specifičnega dogajanja na domačem kapitalskem trgu po finančni krizi, pri proučevanih dejavnikih aktivnosti kapitalskega trga v določenem delu težko ločiti, kateri del spremembe lahko pripišemo spremembam v regulatornem okvirju in kateri del gre pripisati posledicam finančne krize. Finančna kriza in sprememba regulatornega okvirja gresta namreč z roko v roki, saj je do sprememb na zakonodajnem področju prišlo predvsem z namenom preprečiti nastanek podobnih finančnih kriz v prihodnje, in se tako izogniti negativnim posledicam za celotno gospodarstvo države.
Ključne besede: finančni sistem, kapitalski trg, finančne institucije, finančna kriza, veljavna zakonodaja.
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 1185; Prenosov: 189
Celotno besedilo (2,42 MB)

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili vrednostne papirje in njihovo zlorabo. Za odkrivanje zlorab na trgu vrednostnih papirjev je potrebno predznanje s področja trgovanja z vrednostnimi papirji, zato bomo le-te na začetku predstavili in opisali razloge za njihov nastanek in razvoj. Spoznali bomo, da se je od prvih omemb vrednostnih papirjev in vse do danes razvilo več vrst vrednostnih papirjev, ki se delijo po različnih merilih. Z njimi se je začelo trgovati, kapital je začel krožiti in tako se je v določenem obdobju kapitalski trg razvil v industrijo, ki je zelo pomembna za pospeševanje gospodarskega razvoja. S tem so se razvile tudi institucije trgovanja z vrednostnimi papirji, med katerimi si bomo najpodrobneje pogledali borzo. Pri trgovanju z vrednostnimi papirji se pojavi tudi težava, ki je kot nekakšen negativen sopotnik, in to je njihova zloraba. Takšna zloraba spada pod gospodarski kriminal, natančneje med finančno kriminaliteto. Opisali bomo tudi nekatere zlorabe pri trgovanju z vrednostnimi papirji, ki se jim vzporedno z razvojem na področju vrednostnih papirjev pridružujejo tudi vedno nove pojavne oblike zlorab. Spoznali bomo, da je takšno kriminalno dejanje težko odkriti kot tudi dokazati. Postopki so dolgotrajni in velikokrat se zgodi, da storilec ostane nekaznovan. Če je storilec kaznovan, je kazen največkrat prenizka glede na nastalo škodo, ki jo je povzročil. To lahko opazimo v statistiki, v kateri bomo videli nizko število pravnomočnih sodb v povezavi z vrednostnimi papirji. Prej omenjena škoda vpliva na gospodarstvo ter širše gledano tudi na nastalo krizo. Zato so med drugim pomembne tudi institucije nadzora, njihov način postopanja s pravilno pravno podlago kot tudi sodelovanje s tujino. V tem delu bomo kot takšno institucijo opisali Agencijo za trg vrednostnih papirjev ter borzo. Sledil bo še opis konkretnih primerov zlorab pri trgovanju z vrednostnimi papirji.
Ključne besede: vrednostni papirji, trg vrednostnih papirjev, finančni trg, zlorabe, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.09.2015; Ogledov: 1745; Prenosov: 164
Celotno besedilo (534,54 KB)