| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj fintech podjetij in njihov vpliv na finančni sektor
Mark Lauder, 2021, diplomsko delo

Opis: Spremembe so edina stalnica v našem življenju. V današnjem svetu so prisotne povsod, najpogosteje pa izvirajo iz tehnoloških inovacij. Tehnologije definirajo smer razvoja gospodarstva, kar se še posebej izrazito kaže v finančnem sektorju. Razvoj tehnologij je omogočil nastanek alternativnih finančnih institucij, ki s svojo inovativnostjo in izjemno učinkovitostjo spreminjajo temelje delovanja in razumevanja finančnih storitev. Banke in zavarovalnice so izpostavljene naraščanju konkurenčnosti trga, pri tem pa skušajo na različne načine ohraniti trdna tla pod nogami. Najpogosteje gre za sklepanje strateških partnerstev in izkoriščanje vzajemnih učinkov med klasičnimi finančnimi institucijami in fintech podjetji, vse pomembnejša pa je tudi prisotnost velikih tehnoloških podjetij. Poseganje po novih tehnologijah podjetjem prinaša spekter pozitivnih in negativnih učinkov. Tehnološke inovacije izboljšujejo učinkovitost in dostopnost finančnih storitev, ugodno vplivajo na kvaliteto finančnih produktov in zadovoljevanje potreb uporabnikov. Hkrati pomembno vplivajo na tveganja, ki so značilna v finančnem poslovanju. Od načina rokovanja s tehnologijami in usposobljenosti strokovnjakov je odvisno, ali bo uporaba tehnologij tveganja pomagala obvladovati ali pa bo poslovanje podjetja tveganjem še dodatno izpostavila.
Ključne besede: fintech, finančni sektor, tehnologije, inovacije, tveganja
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 163; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (943,56 KB)

2.
Analiza zavzetosti zaposlenih v finančnem sektorju
Tea Hočevar, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Delovna zavzetost ali zavzetost zaposlenih je nov model ocenjevanja, ovrednotenja ali upravljanja s kadri na delovnih mestih. Podjetja vse več pozornosti namenjajo ugotavljanju zadovoljstva zaposlenih, malo pa je bilo opravljenih raziskav na temo zavzetosti zaposlenih v delovnih okoljih. Zavzetost je več kot samo sreča, motivacija in zadovoljstvo. Je v bistvu stanje zaposlenega, ki s svojim znanjem, čustvi, izkušnjami in vedenjem pripomore k doseganju pozitivnih rezultatov podjetja. V teoretičnih osnovah smo pregledali definicije zavzetosti zaposlenih, ali obstajajo ločnice med zadovoljstvom in zavzetostjo, kako bi dosegali višjo zavzetost med zaposlenimi, kako zavzetost vpliva na uspešnost podjetij in kakšna je korelacija med zaposlenimi in kupci ter kako lahko managerji poskrbijo za dvig zavzetosti v svojih podjetjih. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskovali zavzetost zaposlenih na delovnem mestu v finančnem sektorju. Zavzetost zaposlenih smo ocenjevali po dveh svetovno znanih metodah merjenja zavzetosti zaposlenih in sicer Gallup Q12 in UWES (»Utrecht Work Engagement Scale«).
Ključne besede: zavzetost, zaposleni, finančni sektor, Gallup Q12, UWES
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 962; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
Vpliv tehnologije veriženja blokov na tečaje delnic finančnega sektorja
Marko Djorojević, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali odziv trga na objave podjetij povezane s tehnologijo veriženja blokov. V preteklem letu so razna podjetja na dan take objave dosegla tudi več kot 100% donose zato nas je zanimalo, ali to drži to za podjetja v finančnem sektorju. V sklopu dela smo raziskovali izključno podjetja v finančnem sektorju, saj bi naj tehnologija veriženja blokov na ta sektor imela največji potencialni vpliv. Preučili smo delovanje te tehnologije in navedli trenutne primere uporabe ter njeno potencialno uporabno vrednost. Pred analizo gibanja delnic smo izvedli pregled literature, da ugotovimo katera so področja uporabe tehnologije v finančnem sektorju ter katere ovire še stojijo na poti do razširjene uporabe te tehnologije. Pregledali smo več kot 800 podjetij, ki so člani šestih različnih skupin, konzorcijev ali pa so partnerji s podjetji, ki se ukvarjajo s tehnologijo veriženja blokov. Po natančnem pregledu in izključevanju glede na kriterije smo dobili končno število 85ih podjetij. Za 81 od teh podjetij smo uspeli poiskati relevantne objave o povezavi s to tehnologijo; te objave so se nanašale bodisi na nova partnerstva, produkte, storitve ali pa načine uporabe. Za vsako podjetje smo prav tako poiskali primeren indeks za uporabo v kasnejšem delu analize. Prav tako smo za vse indekse in podjetja (delnice) pridobili pretekle podatke. Za preverjanje hipotez smo uporabili metodo študije dogodka (angl. Event Study). Z uporabo podatkov o delnicah in indeksih smo izračunali smo kumulativni abnormalni donos (angl. Cumulative Abnormal Return ali CAR). Obravnavali smo različno dolga obdobja pred in po dnevu objave, da bi lahko lažje analizirali in opredelili njen vpliv. Podatke smo obdelali s statističnimi metodami. Iz rezultatov analize smo ugotovili, da takojšnjega odziva trga na dan objave ni mogoče zaznati oz. je zanemarljiv. Potrdili smo pa lahko tri hipoteze. Zakasneli odziv smo zaznali pri obdobju [1,7] (v obdobju sedmih dni začenši z dnevom po objavi) v katerem je bil donos statistično značilen kar pomeni, da se trg na objave odziva vendar z zakasnitvijo. Povprečni CAR je v tem obdobju znašal 1,08 %. Pred začetkom analize smo predpostavljali, da bodo na donose vplivali tudi faktorji kot so pripadnost skupini panog, regija, kategorija tržne kapitalizacije, članstvo v skupinah in leto objave. Ugotovili smo, da to drži za pripadnost skupini panog in leto objave. Med obravnavanimi podjetji so najvišje donose dosegale banke (imele so najvišji povprečni CAR med obravnavanimi skupinami). Prav tako smo ugotovili, da so v povprečju najvišje abnormalne donose dosegala podjetja, ki so svojo povezanost s tehnologijo veriženja blokov objavila leta 2016.
Ključne besede: tehnologija veriženja blokov, finančni sektor, objave, DLT, delnice
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 661; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
ANALIZA POSLOVANJA ZAVAROVALNIC
Marko Baš, 2016, magistrsko delo

Opis: Globalizacijo bi lahko opredelili kot povečano medsebojno odvisnost oz. pomembno medsebojno vplivanje, ki poteka med družbenimi enotami (družinami, institucijami, organizacijami, državami …), ki so med seboj relativno oddaljene v fizičnem prostoru. To velja danes za svet, ki ga poznamo in za katerega lahko trdimo, da je postal globaliziran. Zaradi tega fenomena je gospodarska kriza, ki se je konec leta 2007 začela v Združenih državah Amerike, postala svetovna gospodarska kriza v letu 2008. Ker zavarovalniški sektor predstavlja kar precejšen del svetovnega bruto domačega proizvoda, se je tu kriza tudi močno poznala oz. ga je dodobra prizadela. V magistrskem delu si bomo pogledali, kako je ta kriza vplivala na poslovanje zavarovalnic na dveh največjih trgih, se pravi v Združenih državah Amerike in v Evropski uniji, kot tudi v našem domačem okolju – v Sloveniji. Najprej se bomo poglobili v dogajanje na svetovnem zavarovalniškem trgu v izbranem časovnem obdobju, nato pa na dogajanje na trgih, na katerih delujejo izbrane zavarovalnice. Ugotovili bomo, kakšen je namen finančne analize in kazalnikov poslovanja, ki nam bodo služili pri ugotavljanju razlik med poslovanjem zavarovalnic. V empiričnem delu bomo zbrali podatke zavarovalnic (našteta bodo v poglavju Baza podatkov), zajetih v našo raziskavo. S pomočjo podatkov bomo lahko izračunali izbrane finančne kazalnike, ki nam bodo služili za ugotavljanje statističnih razlik med izbranimi trgi. Z raziskavo bomo poskušali ugotoviti, ali se je zaradi globalizacije poslovanje ameriških, evropskih in slovenskih zavarovalnic statistično razlikovalo in ali jih je kriza prizadela vse v isti meri. Ključne besede: zavarovalništvo, zavarovalniški sektor, analiza poslovanja, finančni kazalniki.
Ključne besede: zavarovalništvo, zavarovalniški sektor, analiza poslovanja, finančni kazalniki
Objavljeno v DKUM: 16.06.2016; Ogledov: 1207; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

5.
PRIMERJAVA FINANČNEGA SISTEMA SLOVENIJE IN CIPRA
Kristijan Lovrenčec, 2015, diplomsko delo

Opis: Finančni sistem je pomemben za delovanje narodnega gospodarstva. V zadnji finančni in gospodarski krizi se je to pokazalo še kako res. Finančni sistemi povsod po svetu so doživeli velike pretrese, velik del krivde za to pa lahko pripišemo problemom bančnih sistemov. V delu smo analizirali finančni sistem Slovenije in Cipra, pri čemer smo se omejili predvsem na analizo bančnega sektorja v obeh državah, pod drobnogled pa smo vzeli tudi zavarovalniški sektor in borzo. V nasprotju z bankami so se zavarovalnice v kriznih razmerah bolje odrezale. Dejstvo je namreč, da ob zaostrovanju kriznih razmer in povečanih tveganjih zavarovalniška dejavnost dejansko prosperira. Počasi pa se z oddaljevanjem od začetka izbruha krize manjša tudi turbulentnost dogajanj na borzah.
Ključne besede: finančni sistem, bančni sektor, zavarovalniški sektor, borza, Slovenija, Ciper
Objavljeno v DKUM: 02.12.2015; Ogledov: 837; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

6.
FINANČNI SEKTOR KOT GENERATOR FINANČNE KRIZE V SLOVENIJI
Milanka Đukić, 2014, diplomsko delo

Opis: Vzrokov za krizo je veliko, naš diplomski seminar pa temelji na glavnem krivcu, to je finančni sektor. Z delovanjem in ukrepi na področju finančnega sektorja se spreminjajo razmere v celotnem gospodarstvu, kar je še posebej vidno znotraj posameznih determinant finančne krize. Slabosti delovanja se niso pojavile zgolj v slovenskem finančnem sektorju, temveč tudi v večini držav Evropske unije. Različne analize upravljanja in vodenja finančnega sektorja so pokazale vpliv ključnih slabosti, ki so Slovenijo pripeljale do tega, da je morala zaprositi za pomoč pristojne organe evroobmočja.
Ključne besede: finančna kriza, finančni sektor, Slovenija, Evropska unija, determinante finančne krize.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2014; Ogledov: 1152; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

7.
PRIMERJALNA ANALIZA STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI BANK V EU
Leja Fišer, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo predstavili pojem učinkovitosti bank in opisali različne metodologije, ki se uporabljajo za izračun stroškovne učinkovitosti. Za ugotavljanje stroškovne učinkovitosti se v bančni praksi najpogosteje uporablja finančni kazalnik CIR, ki se uvršča med enostavnejše pristope. Zaradi tega smo tudi v diplomskem seminarju obravnavali stroškovno učinkovitost bančnih sektorjev na osnovi finančnega kazalnika CIR. Poleg tega smo predstavili dejavnike, ki vplivajo na različne izide stroškovne učinkovitosti med bančnimi sektorji ter navedli slabosti kazalnika CIR, ki jih je moč zaslediti v nekaterih študijah. Izpostavili smo tudi slovenski bančni sektor, pri čemer smo analizirali doseženo stroškovno učinkovitost glede na ostale vključene bančne sektorje in bistvene probleme, s katerimi se slovenski bančni sektor sooča.
Ključne besede: stroškovna učinkovitost, finančni kazalnik CIR, bančni sektor EU
Objavljeno v DKUM: 07.11.2013; Ogledov: 1488; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
GLOBALNA FINANČNA IN GOSPODARSKA KRIZA TER NJEN VPLIV NA SLOVENSKI FINANČNI SISTEM
Karmen Kulič, 2012, diplomsko delo

Opis: Razvijajoče se svetovne ekonomije, kamor spada tudi slovenska, so v sodobnih razmerah globalizacije prepletene z aktualnostjo finančne in gospodarske krize. Globalna finančna in gospodarska kriza v Sloveniji, katere vzrok je bila hipotekarna kriza v ZDA leta 2007, je povzročila spremembe v celotnem finančnem sistemu – se pravi, da je vplivala na dogajanje v sektorju bank, sektorju zavarovalnic ter sektorju investicijskih skladov. Se je pa ta kriza v Sloveniji začela z zamikom, njeni učinki pa so z vidika prej omenjenih finančnih sektorjev najbolj prizadeli bančnega. Slovenske banke so namreč bile prisiljene, da so zaostrile kreditne standarde ter zmanjšale obseg svojih kreditnih aktivnosti, kar pa je v gospodarstvu privedlo do dveh najbolj izstopajočih se stanj, imenovanih kreditni in likvidnostni krč. Tekom analize bančnega kreditiranja in to vse od nastanka slovenskega finančnega sistema po osamosvojitvi Slovenije pa do izbruha krize leta 2008, je zastoj bančnega kreditiranja tako najbolj opazen leta 2009, torej v času trajanje te krize. Podoben učinek je bilo moč opaziti tudi v sektorju slovenskih zavarovalnic, kjer je zavarovalna penetracija v času krize stagnirala, kar je vplivalo na poslabšanje razvitosti celotnega zavarovalnega trga. V sektorju investicijskih skladov pa je v času krize prišlo do zmanjšanja vseh sredstev, ki so se stekala v njih, kar je povzročilo velike neto odlive.
Ključne besede: finančna kriza, gospodarska kriza, finančni sektor, kreditni krč, zavarovalna penetracija, čista vrednost premoženja, sanacija finančnega sektorja
Objavljeno v DKUM: 11.12.2012; Ogledov: 4073; Prenosov: 682
.pdf Celotno besedilo (880,59 KB)

9.
10.
VPLIV FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA POSLOVANJE PODJETIJ V GRADBENI DEJAVNOSTI
Špela Gluvić, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili vzroke nastanka finančne in gospodarske krize ter njen vpliv na gradbeni sektor. S pomočjo nekaterih virov smo predstavili nekaj možnih ukrepov, ki bi lahko zmanjšali negativen vpliv. Natančneje smo opisali poslovanje štirih večjih slovenskih gradbenih podjetij in njihovo obnašanje v času krize. Ugotovili smo, da kljub bolj poznemu pojavu krize na slovenskem trgu, le-ta ni imela nič manjšega vpliva na gospodarstvo. Mnogi so mnenja, da bi se lahko glede na opozorila na krizo bolje pripravili in da slovenski trg ni storil dosti v tej smeri. Posledica finančne krize je najbolj vidna v finančnem in gradbenem sektorju, kjer cene nepremičnin padajo. Bankam pa predstavlajajo ključno težavo slabo zavarovani krediti.
Ključne besede: finančna in gopodarska kriza, nepremičnine, finančni sektor, krediti, gradbeništvo
Objavljeno v DKUM: 25.11.2011; Ogledov: 2375; Prenosov: 456
.pdf Celotno besedilo (710,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici