SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
ANALIZA PLANIRANJA IN PORABE PRORAČUNSKIH SREDSTEV POLICIJE
Jelka Kocjančič, 2008, diplomsko delo

Opis: Državni proračun je glavni instrument, prek katerega se načrtujejo in izvršujejo naloge izvršne oblasti. Upravljanje javnih izdatkov je zato vsebinsko povezano z razporeditvijo in uporabo proračunskih sredstev. Upoštevati mora obseg posredno in neposredno zbranih sredstev in njihovo uporabo za namen, ki najbolj odseva želje in potrebe prebivalcev.V svoji nalogi sem hotela poudariti, da je zelo pomembno za učinkovito in kakovostno porabo proračunskih sredstev, kakovostno načrtovanje, analiza i
Ključne besede: - javni sektor - proračun - načrtovanje - finančni načrt - izvrševanje državnega proračuna - analiza - nadzor
Objavljeno: 01.07.2009; Ogledov: 1845; Prenosov: 46

5.
VPLIV FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA POSLOVANJE PODJETIJ V GRADBENI DEJAVNOSTI
Špela Gluvić, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili vzroke nastanka finančne in gospodarske krize ter njen vpliv na gradbeni sektor. S pomočjo nekaterih virov smo predstavili nekaj možnih ukrepov, ki bi lahko zmanjšali negativen vpliv. Natančneje smo opisali poslovanje štirih večjih slovenskih gradbenih podjetij in njihovo obnašanje v času krize. Ugotovili smo, da kljub bolj poznemu pojavu krize na slovenskem trgu, le-ta ni imela nič manjšega vpliva na gospodarstvo. Mnogi so mnenja, da bi se lahko glede na opozorila na krizo bolje pripravili in da slovenski trg ni storil dosti v tej smeri. Posledica finančne krize je najbolj vidna v finančnem in gradbenem sektorju, kjer cene nepremičnin padajo. Bankam pa predstavlajajo ključno težavo slabo zavarovani krediti.
Ključne besede: finančna in gopodarska kriza, nepremičnine, finančni sektor, krediti, gradbeništvo
Objavljeno: 25.11.2011; Ogledov: 1792; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (710,67 KB)

6.
7.
GLOBALNA FINANČNA IN GOSPODARSKA KRIZA TER NJEN VPLIV NA SLOVENSKI FINANČNI SISTEM
Karmen Kulič, 2012, diplomsko delo

Opis: Razvijajoče se svetovne ekonomije, kamor spada tudi slovenska, so v sodobnih razmerah globalizacije prepletene z aktualnostjo finančne in gospodarske krize. Globalna finančna in gospodarska kriza v Sloveniji, katere vzrok je bila hipotekarna kriza v ZDA leta 2007, je povzročila spremembe v celotnem finančnem sistemu – se pravi, da je vplivala na dogajanje v sektorju bank, sektorju zavarovalnic ter sektorju investicijskih skladov. Se je pa ta kriza v Sloveniji začela z zamikom, njeni učinki pa so z vidika prej omenjenih finančnih sektorjev najbolj prizadeli bančnega. Slovenske banke so namreč bile prisiljene, da so zaostrile kreditne standarde ter zmanjšale obseg svojih kreditnih aktivnosti, kar pa je v gospodarstvu privedlo do dveh najbolj izstopajočih se stanj, imenovanih kreditni in likvidnostni krč. Tekom analize bančnega kreditiranja in to vse od nastanka slovenskega finančnega sistema po osamosvojitvi Slovenije pa do izbruha krize leta 2008, je zastoj bančnega kreditiranja tako najbolj opazen leta 2009, torej v času trajanje te krize. Podoben učinek je bilo moč opaziti tudi v sektorju slovenskih zavarovalnic, kjer je zavarovalna penetracija v času krize stagnirala, kar je vplivalo na poslabšanje razvitosti celotnega zavarovalnega trga. V sektorju investicijskih skladov pa je v času krize prišlo do zmanjšanja vseh sredstev, ki so se stekala v njih, kar je povzročilo velike neto odlive.
Ključne besede: finančna kriza, gospodarska kriza, finančni sektor, kreditni krč, zavarovalna penetracija, čista vrednost premoženja, sanacija finančnega sektorja
Objavljeno: 11.12.2012; Ogledov: 3125; Prenosov: 530
.pdf Celotno besedilo (880,59 KB)

8.
PRIMERJALNA ANALIZA STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI BANK V EU
Leja Fišer, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo predstavili pojem učinkovitosti bank in opisali različne metodologije, ki se uporabljajo za izračun stroškovne učinkovitosti. Za ugotavljanje stroškovne učinkovitosti se v bančni praksi najpogosteje uporablja finančni kazalnik CIR, ki se uvršča med enostavnejše pristope. Zaradi tega smo tudi v diplomskem seminarju obravnavali stroškovno učinkovitost bančnih sektorjev na osnovi finančnega kazalnika CIR. Poleg tega smo predstavili dejavnike, ki vplivajo na različne izide stroškovne učinkovitosti med bančnimi sektorji ter navedli slabosti kazalnika CIR, ki jih je moč zaslediti v nekaterih študijah. Izpostavili smo tudi slovenski bančni sektor, pri čemer smo analizirali doseženo stroškovno učinkovitost glede na ostale vključene bančne sektorje in bistvene probleme, s katerimi se slovenski bančni sektor sooča.
Ključne besede: stroškovna učinkovitost, finančni kazalnik CIR, bančni sektor EU
Objavljeno: 07.11.2013; Ogledov: 855; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

9.
FINANČNI SEKTOR KOT GENERATOR FINANČNE KRIZE V SLOVENIJI
Milanka Đukić, 2014, diplomsko delo

Opis: Vzrokov za krizo je veliko, naš diplomski seminar pa temelji na glavnem krivcu, to je finančni sektor. Z delovanjem in ukrepi na področju finančnega sektorja se spreminjajo razmere v celotnem gospodarstvu, kar je še posebej vidno znotraj posameznih determinant finančne krize. Slabosti delovanja se niso pojavile zgolj v slovenskem finančnem sektorju, temveč tudi v večini držav Evropske unije. Različne analize upravljanja in vodenja finančnega sektorja so pokazale vpliv ključnih slabosti, ki so Slovenijo pripeljale do tega, da je morala zaprositi za pomoč pristojne organe evroobmočja.
Ključne besede: finančna kriza, finančni sektor, Slovenija, Evropska unija, determinante finančne krize.
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 506; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

10.
PRIMERJAVA FINANČNEGA SISTEMA SLOVENIJE IN CIPRA
Kristijan Lovrenčec, 2015, diplomsko delo

Opis: Finančni sistem je pomemben za delovanje narodnega gospodarstva. V zadnji finančni in gospodarski krizi se je to pokazalo še kako res. Finančni sistemi povsod po svetu so doživeli velike pretrese, velik del krivde za to pa lahko pripišemo problemom bančnih sistemov. V delu smo analizirali finančni sistem Slovenije in Cipra, pri čemer smo se omejili predvsem na analizo bančnega sektorja v obeh državah, pod drobnogled pa smo vzeli tudi zavarovalniški sektor in borzo. V nasprotju z bankami so se zavarovalnice v kriznih razmerah bolje odrezale. Dejstvo je namreč, da ob zaostrovanju kriznih razmer in povečanih tveganjih zavarovalniška dejavnost dejansko prosperira. Počasi pa se z oddaljevanjem od začetka izbruha krize manjša tudi turbulentnost dogajanj na borzah.
Ključne besede: finančni sistem, bančni sektor, zavarovalniški sektor, borza, Slovenija, Ciper
Objavljeno: 02.12.2015; Ogledov: 447; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici