| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA PLANIRANJA IN PORABE PRORAČUNSKIH SREDSTEV POLICIJE
Jelka Kocjančič, 2008, diplomsko delo

Opis: Državni proračun je glavni instrument, prek katerega se načrtujejo in izvršujejo naloge izvršne oblasti. Upravljanje javnih izdatkov je zato vsebinsko povezano z razporeditvijo in uporabo proračunskih sredstev. Upoštevati mora obseg posredno in neposredno zbranih sredstev in njihovo uporabo za namen, ki najbolj odseva želje in potrebe prebivalcev.V svoji nalogi sem hotela poudariti, da je zelo pomembno za učinkovito in kakovostno porabo proračunskih sredstev, kakovostno načrtovanje, analiza i
Ključne besede: - javni sektor - proračun - načrtovanje - finančni načrt - izvrševanje državnega proračuna - analiza - nadzor
Objavljeno: 01.07.2009; Ogledov: 1991; Prenosov: 46

2.
STABILNOST FINANČNEGA SISTEMA - VPLIV SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA SPREMEMBE V EVROPSKEM IN NACIONALNEM REGULATORNEM IN NADZORNEM OKVIRU
Ivo Kovačič, 2009, diplomsko delo

Opis: Hipotekarna kriza je povzročila eno izmed največjih finančnih in kasneje gospodarskih kriz po veliki depresiji v tridesetih letih. Pojem hipotekarne krize se prvenstveno omejuje na ozemlje Združenih držav Amerike, čeprav se je kasneje razširil po vseh ostalih kontinentih. Izvor krize je v sekundarnem trgu hipotekarnih posojil in novih, kompleksnih ter računalniško podprtih finančnih instrumentih. Zaradi vse večje želje po zaslužku ter konstantne rasti cen nepremičnin so finančne institucije odobravale posojila s slabimi zavarovanji in brez preverjanja kreditnih bonitet posojilojemalcev. Prevladoval je kratkoročni pogled v prihodnost. Banke so na podlagi danih posojil posojila preko posebej za ta namen ustanovljenih podjetij listinile ter vrednostne papirje prodajale na trgu za zagotavljanje konstantnega denarnega toka. Ob spremembi monetarne politike in ostalih dejavnikov so se razmere na trgu zaostrile in povzročile množične prodaje in padce cen nepremičnin ter posledično izpad denarnega toka, ki je bil podlaga za izdajo vrednostnih papirjev. Slednji so tako ostali brez donosov, po mnogih pa tudi ni bilo povpraševanja. Tako ameriške kot tudi evropske banke, ki so absorbirale velike količine »okuženih« vrednostnih papirjev, so bile zaradi nične vrednosti primorane papirje odpisati, kar je povzročilo milijardne izgube ali celo propade nekaterih finančnih ustanov. Zaradi visokega tveganja, nezaupanja ter strahu na medbančnem in sploh celotnem finančnem trgu se je zaostrilo tudi poslovanje v gospodarskem sektorju. Zaradi visoke integriranosti finančnih sistemov je »okužba« z neverjetno hitrostjo ohromila tako vse evropske kot tudi svetovne sisteme. Države so pričele z ukrepi, ki bi v prvi vrsti omogočili preživetje določenim subjektom, v drugi vrsti pa oživili celoten finančni in gospodarski sistem. Finančna kriza je pokazala pomanjkljivosti tako v regulativi kot v nadzoru evropskega finančnega sistema. Finančne institucije pri svojem poslovanju tveganj, s katerimi so se soočale, niso upoštevale v zadostni meri. K temu je največ pripomogla regulacija, ki je dopuščala takšno poslovanje. Na podlagi različnih priporočil in mnenj se je ureditev že pričela spreminjati ter se bo tudi v prihodnosti. Banke bodo morale upoštevati strožja pravila, ki bodo zagotavljala večjo stabilnost v stresnih situacijah. Druge finančne institucije, ki so v preteklosti delovale v zaledju bančništva in so bile podvržene manjši regulaciji in nadzoru, bodo v prihodnosti morale upoštevati strožja pravila, saj okužba teh podjetij, tako kot bank, pomeni potencialno nevarnost za celotno stabilnost finančnega sistema. Število nadzornikov in njihove pristojnosti bodo okrepljeni. S tem se bo zagotovilo sodelovanje različnih institucij, ki bodo s skupnimi znanji, spoznanji, informacijami ter infrastrukturo zmožne hitrega opozarjanja ter tako preprečevanja dogodkov, ki bi bili potencialni sovražnik stabilnosti finančnega sistema.
Ključne besede: hipotekarna kriza, hipotekarne posojila, listinjenje, finančna kriza, gospodarska kriza, finančna regulacija, finančni nadzor, bančništvo, zakonodaja.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2309; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (804,25 KB)

3.
STABILNOST SLOVENSKEGA BANČNEGA SISTEMA IN VLOGA BANKE SLOVENIJE
Davorin Kušnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Diplomski seminar združuje tematiko sodobne in vse bolj nujne finančne stabilnosti znotraj slovenskega nacionalnega okvira, vpliv in vlogo Banke Slovenije ter posledice zadnje svetovne finančne krize. Zgodovina ekonomske znanosti vseskozi nakazuje dejstvo, da gospodarska rast nikoli ni linearna in razvoj nikoli ni konstanten. Obdobju prosperitete skoraj zagotovo sledi obdobje recesije in obratno. V postavljanju ogrodja za zdrav in predvsem stabilen finančni sistem neke države, morajo največ postoriti državni subjetki sami. Ključno je sodelovanje tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni, ki mora v procesu vzdrževanja stabilnosti finančnega sistema iskati poti naprednih izboljšav, zaščititi končne odjemalce finančih proizvodov in v kočni fazi doseganje cilja stabilnosti finančnega sistema.
Ključne besede: Finančna stabilnost, bančni sistem, finančna regulacija, finančni nadzor, Banka Slovenije, finančna kriza
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 1916; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (406,56 KB)

4.
Nadzor nad porabo občinskih proračunskih sredstev
Špela Hančič, 2016, diplomsko delo

Opis: Občina je temelj lokalne samoupravne skupnosti. O lokalni samoupravi govorimo, kadar prebivalci lokalne skupnosti upravljajo lokalne zadeve na podlagi posebnega pravnega poloţaja, ki ga lokalni samoupravi podeli drţava z zakonom ali celo kar z Ustavo (Kaučič in Grad, 2003). Deluje kot samostojna gospodarska enota z lastnim premoţenjem, lokalne zadeve javnega pomena pa financira iz lastnih virov, sredstev drţave in zadolţevanja. Vsi prihodki in izdatki porabe občine morajo biti zajeti v proračunu občine (Zakona o lokalni samoupravi, 2007: 57. člen). Ko se govori o javnih sredstvih oz. javni finančni porabi občine, se pojavi potreba po nadzoru. Nadzor nad javno porabo v občini je pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja porabe proračunskih sredstev. Občina mora z javnimi sredstvi ravnati zakonito, učinkovito in gospodarno, ter tako zagotavljati kvalitetne javne dobrine svojim prebivalcem. Nadzor v demokratičnih drţavah je zagotovljen tako na drţavni kot na lokalni ravni s strani drţave. Vsebina in vrste nadzora so urejene z različnimi zakonskimi in podzakonskimi akti ter institucijami, ki so odgovorne za samo izvajanje nadzora. Z ustreznimi sistemi nadzora nad finančnim poslovanjem občin, se preprečujejo prekoračitve omejitev pooblastil, katera so določena z Ustavo RS (1991) in zakoni, poleg tega pa zagotavljajo ravnovesje med interesi javnosti, občine in tudi individualnimi pravicami. Diplomsko delo podrobno opisuje nadzor nad finančnim poslovanjem občin oziroma nadzor nad porabo občinskih proračunskih sredstev. Za ustrezno vzpostavitev ustreznega sistema finančnega poslovanja občine, notranje kontrole in revizije, mora poskrbeti ţupan, s tem da organizira notranje revidiranje. Najvišji organ nadzora javne porabe v občini je nadzorni odbor. Le-ta opravlja nadzor nad razpolaganjem z občinskim premoţenjem, ter preverja namene in smotrnost porabe proračunskih sredstev. Delo nadzornega odbora je tudi nadzor nad finančnim poslovanjem drugih uporabnikov proračunskih sredstev (ZLS, 2007: 32. člen). Drugi zelo pomembni organi nadzora pa so Računsko sodišče Republike Slovenije, Ministrstvo za finance in institucije Evropske unije. Po proučevanju dosedanjih statističnih in javno dostopnih podatkov ter strokovne literature smo ugotovili, da notranji nadzor lokalnih skupnosti največkrat nima 6 zavedanja, da gre pri porabi proračunskih sredstev za javno dobro in da za ugotovljene oz. dokazane nepravilnosti ne obstojajo nikakršne sankcije.
Ključne besede: lokalne samouprave, občine, proračunska sredstva, javne finance, finančni nadzor, računsko sodišče, diplomske naloge
Objavljeno: 14.12.2016; Ogledov: 752; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (974,33 KB)

5.
Davčni inšpekcijski nadzor s študijo primera missing trader-ja
Sandra Šuštaršič Simonič, 2017, diplomsko delo

Opis: Ena izmed temeljnih dejavnosti državne uprave je učinkovito pobiranje dajatev, varovanje družbe in finančnih interesov države. V okviru Finančne uprave Republike Slovenije, ki je nosilec fiskalne vloge pri zagotavljanju virov financiranja javnofinančnih blagajn, se izvaja finančni inšpekcijski nadzor. To je ena izmed oblik finančnega nadzora, pomembna za učinkovito in zakonito izpolnjevanje davčnih obveznosti. Zaradi prisilne narave davčnih prihodkov postopek finančnega inšpekcijskega nadzora temelji na nekaterih načelih, z upoštevanjem le-teh pa se tako omeji oblast državnih organov nasproti zavezancem za davek. Davčni vrtiljak kot ena izmed oblik davčne utaje predstavlja bistveno nevarnost za javni interes, saj povzroča na eni strani neposredno oškodovanje proračuna, na drugi pa nelojalno konkurenco poštenim davčnim zavezancem ter s tem gospodarsko škodo. Finančna uprava, ki se bori zoper davčne goljufije, poleg ozaveščanja širše javnosti z raznimi pojasnili pri prepoznavi »sumljivih« poslov oz. »sumljivih« zavezancev, tudi sama izvaja nekatere ukrepe v boju zoper tovrstne goljufije.
Ključne besede: finančni nadzor, Finančna uprava RS, načela inšpiciranja, davčni vrtiljak, davčni postopek.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 523; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici