1. Umetna inteligenca in finančni nadzor v evrskem območju in Združenih državah AmerikeDarko Zupanc, 2024, diplomsko delo Opis: Umetna inteligenca ima potencial za izboljšanje učinkovitosti in inovacij v finančnem
sektorju, vendar prinaša tudi probleme. Kompleksnost in občutljivost algoritmov
umetne inteligence lahko vodita v nenadne šoke in destabilizacijo finančnih sistemov.
Regulatorji se soočajo s težavami pri nadzoru umetne inteligence zaradi kompleksnosti
delovanja in pomanjkanja transparentnosti, kar otežuje pravočasno prepoznavanje
tveganj. Umetna inteligenca pa se lahko uporabi tudi kot rešitev, čeprav ne Evropska
centralna banka ne ameriške Zvezne rezerve ne uporabljajo umetne inteligence pri
svojih osnovnih dejavnostih, pa obe centralni banke raziskujeta potencialno uporabo
umetne inteligence pri svojem delovanju. Eden možnih primerov uporabe umetne
inteligence pri finančnem nadzoru je uporaba pri obvladovanju sistemskega tveganja,
kjer jo lahko uporabljamo na dveh ravneh. Na mikro ravni se umetna inteligenca lahko
uporablja za mikrobonitetni nadzor in notranje upravljanje tveganj, kar omogoča bolj
natančno analizo in odločanje. Nasprotno pa je uporaba umetne inteligence pri
makrobonitetnem nadzoru, ki se osredotoča na stabilnost celotnega finančnega
sistema, bolj zapletena zaradi pomanjkanja podatkov in kompleksnosti finančnih trgov.
Za uspešno integracijo umetne inteligence v regulativne okvire so potrebni jasni
pravilniki, etične smernice ter sodelovanje med regulatorji, industrijo in akademsko
skupnostjo. Nadaljnje raziskave in razvoj so ključni za izboljšanje razumevanja in
obvladovanja tveganj, povezanih z uporabo umetne inteligence v finančnem sektorju. Ključne besede: umetna inteligenca, sistemsko tveganje, finančni nadzor, finančništvo, centralno bančništvo Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 26; Prenosov: 20
Celotno besedilo (973,61 KB) |
2. Finančna preiskava FURSA [i. e. FURS-a] : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJan Šober, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti način delovanja Finančne uprave Republike Slovenije, s fokusom na finančni preiskavi ter bralcem približati, kako izgledajo finančne preiskave in sam postopek inšpekcijskega nadzora. V ta namen je najprej predstavljena zgodovina carinske in davčne uprave, ker sta danes ti dve upravi združeni v eno enoto, današnjo Finančno upravo Republike Slovenije (FURS). Nadalje je predstavljena Finančna uprava Republike Slovenije; enoten državni organ, ki deluje na področju davkov, ureja naloge inšpekcijskega nadzora ter pravilnosti in pravočasnega izvrševanja davčnih in drugih obveznosti, nadzor nad vnosom, iznosom in tranzitom blaga, finančnega nadzora, finančne preiskave in ostalih nalog. Od leta 2014 Finančna uprava deluje kot enoten organ v sestavi Ministrstva za finance. Diplomska naloga je osredotočena na delovanje Finančne uprave, opravljanje finančnega nadzora in finančne preiskave. Z spremembo Zakona o finančni upravi, je izboljšana učinkovitost in delovanje finančne uprave. V diplomski nalogi so navedene spremembe zakona, ki so bile predlagane s strani državnega zbora in so vplivale na uspešnost in učinkovitost delovanja finančne uprave. Finančno preiskavo je možno izvesti tudi, če obstaja samo sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim se kršijo predpisi Finančne uprave, ker so naloge FURS-a da omejuje gospodarsko kriminaliteto. Opisani so postopki, ki jih mora davčni organ omogočiti, da se izvede finančna preiskava nad stranko. Po drugi strani, pa mora biti stranki tekom inšpekcijskega nadzora omogočeno, da izpodbija dokaze pridobljene v finančni preiskavi. V diplomski nalogi so preučevani tudi primeri finančnih preiskav FURS-a in podane ugotovitve. Ključne besede: finančne preiskave, Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), finance, finančni nadzor, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 389; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,38 MB) |
3. Davčni inšpekcijski nadzor s študijo primera missing trader-jaSandra Šuštaršič Simonič, 2017, diplomsko delo Opis: Ena izmed temeljnih dejavnosti državne uprave je učinkovito pobiranje dajatev, varovanje družbe in finančnih interesov države. V okviru Finančne uprave Republike Slovenije, ki je nosilec fiskalne vloge pri zagotavljanju virov financiranja javnofinančnih blagajn, se izvaja finančni inšpekcijski nadzor. To je ena izmed oblik finančnega nadzora, pomembna za učinkovito in zakonito izpolnjevanje davčnih obveznosti. Zaradi prisilne narave davčnih prihodkov postopek finančnega inšpekcijskega nadzora temelji na nekaterih načelih, z upoštevanjem le-teh pa se tako omeji oblast državnih organov nasproti zavezancem za davek.
Davčni vrtiljak kot ena izmed oblik davčne utaje predstavlja bistveno nevarnost za javni interes, saj povzroča na eni strani neposredno oškodovanje proračuna, na drugi pa nelojalno konkurenco poštenim davčnim zavezancem ter s tem gospodarsko škodo. Finančna uprava, ki se bori zoper davčne goljufije, poleg ozaveščanja širše javnosti z raznimi pojasnili pri prepoznavi »sumljivih« poslov oz. »sumljivih« zavezancev, tudi sama izvaja nekatere ukrepe v boju zoper tovrstne goljufije. Ključne besede: finančni nadzor, Finančna uprava RS, načela inšpiciranja, davčni vrtiljak, davčni postopek. Objavljeno v DKUM: 30.10.2017; Ogledov: 1740; Prenosov: 222
Celotno besedilo (1,00 MB) |
4. Nadzor nad porabo občinskih proračunskih sredstev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in notranje zadeveŠpela Hančič, 2016, diplomsko delo Opis: Občina je temelj lokalne samoupravne skupnosti. O lokalni samoupravi govorimo,
kadar prebivalci lokalne skupnosti upravljajo lokalne zadeve na podlagi posebnega
pravnega poloţaja, ki ga lokalni samoupravi podeli drţava z zakonom ali celo kar z
Ustavo (Kaučič in Grad, 2003). Deluje kot samostojna gospodarska enota z lastnim
premoţenjem, lokalne zadeve javnega pomena pa financira iz lastnih virov, sredstev
drţave in zadolţevanja. Vsi prihodki in izdatki porabe občine morajo biti zajeti v
proračunu občine (Zakona o lokalni samoupravi, 2007: 57. člen).
Ko se govori o javnih sredstvih oz. javni finančni porabi občine, se pojavi potreba po
nadzoru. Nadzor nad javno porabo v občini je pregledovanje, spremljanje poteka ali
razvoja porabe proračunskih sredstev. Občina mora z javnimi sredstvi ravnati
zakonito, učinkovito in gospodarno, ter tako zagotavljati kvalitetne javne dobrine
svojim prebivalcem. Nadzor v demokratičnih drţavah je zagotovljen tako na drţavni
kot na lokalni ravni s strani drţave. Vsebina in vrste nadzora so urejene z različnimi
zakonskimi in podzakonskimi akti ter institucijami, ki so odgovorne za samo izvajanje
nadzora. Z ustreznimi sistemi nadzora nad finančnim poslovanjem občin, se
preprečujejo prekoračitve omejitev pooblastil, katera so določena z Ustavo RS (1991)
in zakoni, poleg tega pa zagotavljajo ravnovesje med interesi javnosti, občine in tudi
individualnimi pravicami.
Diplomsko delo podrobno opisuje nadzor nad finančnim poslovanjem občin oziroma
nadzor nad porabo občinskih proračunskih sredstev. Za ustrezno vzpostavitev
ustreznega sistema finančnega poslovanja občine, notranje kontrole in revizije, mora
poskrbeti ţupan, s tem da organizira notranje revidiranje. Najvišji organ nadzora
javne porabe v občini je nadzorni odbor. Le-ta opravlja nadzor nad razpolaganjem z
občinskim premoţenjem, ter preverja namene in smotrnost porabe proračunskih
sredstev. Delo nadzornega odbora je tudi nadzor nad finančnim poslovanjem drugih
uporabnikov proračunskih sredstev (ZLS, 2007: 32. člen).
Drugi zelo pomembni organi nadzora pa so Računsko sodišče Republike Slovenije,
Ministrstvo za finance in institucije Evropske unije.
Po proučevanju dosedanjih statističnih in javno dostopnih podatkov ter strokovne
literature smo ugotovili, da notranji nadzor lokalnih skupnosti največkrat nima
6
zavedanja, da gre pri porabi proračunskih sredstev za javno dobro in da za
ugotovljene oz. dokazane nepravilnosti ne obstojajo nikakršne sankcije. Ključne besede: lokalne samouprave, občine, proračunska sredstva, javne finance, finančni nadzor, računsko sodišče, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 14.12.2016; Ogledov: 1867; Prenosov: 175
Celotno besedilo (974,33 KB) |
5. STABILNOST SLOVENSKEGA BANČNEGA SISTEMA IN VLOGA BANKE SLOVENIJEDavorin Kušnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Diplomski seminar združuje tematiko sodobne in vse bolj nujne finančne stabilnosti znotraj slovenskega nacionalnega okvira, vpliv in vlogo Banke Slovenije ter posledice zadnje svetovne finančne krize. Zgodovina ekonomske znanosti vseskozi nakazuje dejstvo, da gospodarska rast nikoli ni linearna in razvoj nikoli ni konstanten. Obdobju prosperitete skoraj zagotovo sledi obdobje recesije in obratno. V postavljanju ogrodja za zdrav in predvsem stabilen finančni sistem neke države, morajo največ postoriti državni subjetki sami. Ključno je sodelovanje tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni, ki mora v procesu vzdrževanja stabilnosti finančnega sistema iskati poti naprednih izboljšav, zaščititi končne odjemalce finančih proizvodov in v kočni fazi doseganje cilja stabilnosti finančnega sistema. Ključne besede: Finančna stabilnost, bančni sistem, finančna regulacija, finančni nadzor, Banka Slovenije, finančna kriza Objavljeno v DKUM: 01.12.2011; Ogledov: 2997; Prenosov: 356
Celotno besedilo (406,56 KB) |
6. STABILNOST FINANČNEGA SISTEMA - VPLIV SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA SPREMEMBE V EVROPSKEM IN NACIONALNEM REGULATORNEM IN NADZORNEM OKVIRUIvo Kovačič, 2009, diplomsko delo Opis: Hipotekarna kriza je povzročila eno izmed največjih finančnih in kasneje gospodarskih kriz po veliki depresiji v tridesetih letih. Pojem hipotekarne krize se prvenstveno omejuje na ozemlje Združenih držav Amerike, čeprav se je kasneje razširil po vseh ostalih kontinentih. Izvor krize je v sekundarnem trgu hipotekarnih posojil in novih, kompleksnih ter računalniško podprtih finančnih instrumentih. Zaradi vse večje želje po zaslužku ter konstantne rasti cen nepremičnin so finančne institucije odobravale posojila s slabimi zavarovanji in brez preverjanja kreditnih bonitet posojilojemalcev. Prevladoval je kratkoročni pogled v prihodnost. Banke so na podlagi danih posojil posojila preko posebej za ta namen ustanovljenih podjetij listinile ter vrednostne papirje prodajale na trgu za zagotavljanje konstantnega denarnega toka. Ob spremembi monetarne politike in ostalih dejavnikov so se razmere na trgu zaostrile in povzročile množične prodaje in padce cen nepremičnin ter posledično izpad denarnega toka, ki je bil podlaga za izdajo vrednostnih papirjev. Slednji so tako ostali brez donosov, po mnogih pa tudi ni bilo povpraševanja. Tako ameriške kot tudi evropske banke, ki so absorbirale velike količine »okuženih« vrednostnih papirjev, so bile zaradi nične vrednosti primorane papirje odpisati, kar je povzročilo milijardne izgube ali celo propade nekaterih finančnih ustanov.
Zaradi visokega tveganja, nezaupanja ter strahu na medbančnem in sploh celotnem finančnem trgu se je zaostrilo tudi poslovanje v gospodarskem sektorju. Zaradi visoke integriranosti finančnih sistemov je »okužba« z neverjetno hitrostjo ohromila tako vse evropske kot tudi svetovne sisteme. Države so pričele z ukrepi, ki bi v prvi vrsti omogočili preživetje določenim subjektom, v drugi vrsti pa oživili celoten finančni in gospodarski sistem.
Finančna kriza je pokazala pomanjkljivosti tako v regulativi kot v nadzoru evropskega finančnega sistema. Finančne institucije pri svojem poslovanju tveganj, s katerimi so se soočale, niso upoštevale v zadostni meri. K temu je največ pripomogla regulacija, ki je dopuščala takšno poslovanje. Na podlagi različnih priporočil in mnenj se je ureditev že pričela spreminjati ter se bo tudi v prihodnosti. Banke bodo morale upoštevati strožja pravila, ki bodo zagotavljala večjo stabilnost v stresnih situacijah. Druge finančne institucije, ki so v preteklosti delovale v zaledju bančništva in so bile podvržene manjši regulaciji in nadzoru, bodo v prihodnosti morale upoštevati strožja pravila, saj okužba teh podjetij, tako kot bank, pomeni potencialno nevarnost za celotno stabilnost finančnega sistema. Število nadzornikov in njihove pristojnosti bodo okrepljeni. S tem se bo zagotovilo sodelovanje različnih institucij, ki bodo s skupnimi znanji, spoznanji, informacijami ter infrastrukturo zmožne hitrega opozarjanja ter tako preprečevanja dogodkov, ki bi bili potencialni sovražnik stabilnosti finančnega sistema.
Ključne besede: hipotekarna kriza, hipotekarne posojila, listinjenje, finančna kriza, gospodarska kriza, finančna regulacija, finančni nadzor, bančništvo, zakonodaja. Objavljeno v DKUM: 22.12.2009; Ogledov: 3250; Prenosov: 572
Celotno besedilo (804,25 KB) |
7. |