| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 97
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza finančnega zdravja izbranih podjetij iz dejavnosti organiziranja potovanj
Vanesa Rojko, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se osredotočimo na analizo finančnega zdravja izbranega vzorca podjetij iz dejavnosti organiziranja potovanj (Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD): 79.120 – Dejavnost organizatorjev potovanj). Obravnavamo podjetja Kompas, d. d., Relax Turizem, d. d., Palma, d. o. o., in Agencija Oskar, d. o. o. Pri analiziranju finančnega zdravja so v ospredje postavljeni različni finančni kazalniki in modeli, ki so nam v veliko pomoč pri ugotavljanju in napovedovanju težav v poslovanju izbranih podjetij ter njihovem spopadanju s krizami. V teoretičnem delu na osnovi različne strokovne literature na kratko predstavimo analizo poslovanja podjetja in natančno opredelimo finančno analizo, pri čemer smo pozorni na glavne računovodske izkaze ter pomembnejše finančne kazalnike in modele za napovedovanje finančnega zdravja podjetij. Sledi opredelitev ključnih finančnih tveganj, ki so jim podjetja najbolj izpostavljena, še posebej pa se osredotočimo na definiranje podjetniškega finančnega zdravja. V empiričnem delu predstavimo panogo in izbrana konkurenčna podjetja, nato pa z uporabo računovodskih izkazov izračunamo izbrane finančne kazalnike in modele. Z dobljenimi rezultati nadalje analiziramo njihovo finančno zdravje med letoma 2008 in 2020. Zajamemo daljše časovno obdobje, ki prikazuje realnejšo sliko o finančni stabilnosti podjetij. Pozorni smo predvsem na prelomni leti 2008 in 2020, ko se finančno stanje močno poslabša, saj se pojavita svetovna finančna kriza in zdravstvena kriza, ki povzročata večje težave pri poslovanju. Celovita analiza finančnega zdravja podjetij daje prave rezultate za sprejemanje ustreznih finančnih odločitev s strani vodstva, ki je na podlagi pridobljenih informacij zmožno odpravljati slabosti in tako izboljšati poslovanje podjetij v prihodnosti. To predstavlja edini način, da se zagotovita njihov nadaljnji razvoj in obstoj. V magistrskem delu ugotovimo, da finančni kazalniki in modeli prikažejo slabše rezultate v času zdravstvene krize leta 2020 kot v času svetovne finančne krize leta 2008, kar pomeni, da zdravstvena kriza bistveno bolj spodjeda finančno zdravje izbranega vzorca podjetij kot svetovna finančna kriza.
Ključne besede: finančno zdravje, finančni kazalniki, finančni modeli, finančna tveganja, svetovna finančna kriza, zdravstvena kriza
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 230; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (5,56 MB)

2.
Teoretski modeli špekulativnih napadov: generacijski pristop
Sebastjan Strašek, Timotej Jagrič, Nataša Špes, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava teorije špekulativnih napadov. S pomočjo generacijskega pristopa avtorji raziskujejo genezo in mehanizme sodobnih napadov. Devetdeseta leta so prinesla v tem pogledu nova spoznanja. Pri tem ugotavljajo avtorji pomembne spremembe v strukturnih karakteristikah finančnih kriz. Razlike v generacijskih pristopih sugerirajo, da mora v razmerah visoke mobilnosti kapitala zanesljiv model upoštevati poleg osnovnih variabel tudi multipla ravnovesja in samoizpolnjujoč karakter špekulativnih napadov. Ekonomski in socialni stroški kriz, merjeni z izgubo outputa v tretji generaciji kriz, zahtevajo posebno pozornost ekonomske politike pri liberalizaciji finančnega sektorja in finančnem odpiranju gospodarstva.
Ključne besede: finančni trg, valuta, krize, modeli, kapital
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 644; Prenosov: 38
URL Povezava na celotno besedilo

3.
4.
VREDNOTENJE OPCIJ
Duška Nenić, 2013, diplomsko delo

Opis: Opcije so na področju gospodarstva prisotne že dolgo časa, vse od antičnih civilizacij. Večjo veljavo v finančnih tokovih so dobile maja 1972, ko je prišlo do prve uspešne inovacije na področju izvedenih finančnih instrumentov in nastanka prvega terminskega trga, na katerem so trgovali s finančnimi instrumenti, ko so v Chicagu odprli Mednarodni denarni trg (IMM-International Monetary Market) in začeli trgovati s sedmimi različnimi valutami. Z izvedenimi finančnimi instrumenti se je začelo obsežneje trgovati leta 1974 po ukinitvi vezave ameriškega dolarja na zlati standard. Propad dogovora, sklenjenega v Bretton Woodsu, je vplival na povečanje stopnje negotovosti glede cenovnih sprememb na svetovnih trgih. V tem obdobju je tudi nastalo nekaj najuspešnejših oblik izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se še danes trguje na terminskih trgih. Najbolj pogosti izvedeni finančni instrumenti so: CFD – contract for difference – pogodba za razliko v ceni, Futures contract – STP ali standardizirana terminska pogodba , naložbeni certifikati in opcije. Opcija je enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik opcije doseže sklenitev pogodbe o nakupu, prodaji ali zamenjavi, katere predmet je osnovni instrument. Opcije delimo v dve skupini: opcija, ki omogoča nakup osnovnega instrumenta, se imenuje nakupna opcija (ang. Call); opcija, ki omogoča prodajo osnovnega instrumenta, pa imenujemo prodajna opcija (ang. Put). Osnovni instrument je lahko delnica, obveznica, valuta ali katera koli druga javno znana vrednost. Opcije je mogoče vrednotiti na štiri načine: ceno opcije je mogoče primerjati z vrednostjo osnovnega instrumenta, na katerega je opcija napisana, ali z višino udarne ali izvršilne cene; profitabilnost opcijske strategije preverjamo s cenami osnovnega instrumenta (določimo cene osnovnega instrumenta, v okviru katerih je opcija profitabilna); opcijski finančni prag oziroma njegov potencial primerjamo s cenovnimi spremembami osnovnega instrumenta; določite absolutne prave cene opcije. Opcije pa vrednotimo s pomočjo modelov za vrednotenje. Modela vrednotenja opcij delimo v tri skupine: • ekonometrični modeli (Sheltovnov model, Kassoufov model); • verjetnostni modeli (Sprenklov model, Samuelson–Meronov model, Garman–Kohlhagenov model, Black–Scholesov model); • računalniški modeli vrednotenja.
Ključne besede: izvedeni finančni instrumenti, opcije, prodajna opcija, nakupna opcija, modeli vrednotenja opcij, ekonometrični modeli, verjetnostni modeli, Black–Scholesov model.
Objavljeno v DKUM: 04.08.2014; Ogledov: 2074; Prenosov: 416
.pdf Celotno besedilo (975,98 KB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici