Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pranje denarja predstavlja kompleksen problem, ki je predvsem zaradi svojih značilnosti izpostavljen več kriminalnim tveganjem. Kot je opredeljeno že s samo definicijo, je o pranju denarja govor takrat, kadar pridobljeno premoženje, ki mu nekdo želi dodati videz legalnega in ga na tak način spraviti v obtok finančnega sistema, izvira iz predhodno storjenega kaznivega dejanja. Za omejevanje tovrstnega kaznivega dejanja se vzpostavljajo ukrepi preprečevanja in omejevanja organiziranih ali drugih oblik kriminala, iz katerih navadno izhaja nezakonito pridobljeno premoženje, ter ukrepi sistema preprečevanja pranja denarja. Ob razvoju inovativnih idej ali finančnih instrumentov, kot so tudi kriptovalute, pralci denarja tako izkoriščajo še nevzpostavljen ali pomanjkljiv sistem preprečevanja in odkrivanja. Regulatorji, zakonodajalci in drugi ustvarjalci politik pa ob tem večkrat naletijo na težavo, kako regulirati področje, brez da bi s tem omejili inovativnost. Iz tega je izhajalo prvo raziskovalno vprašanje, s katerim se je želelo ugotoviti, ali je možno področje delovanja elektronskih valut in kriptovalut regulirati in nadzorovati na način, ki ne bo zaustavljal razvoja in konkurenčnosti podjetij, ki se s tem ukvarjajo, obenem pa ne bo dopuščal kriminala in bo imel zagotovljen nadzor nad pranjem denarja. Specifičnost samega kaznivega dejanja in njegove značilnosti so tiste, ki usmerjajo pozornost omejevanja tveganj na več področij, kar posledično vključuje sodelovanje različnih subjektov. Iz tega je izhajalo tudi drugo raziskovalno vprašanje, katerega namen je bil prepoznati ključne subjekte za vzpostavitev nadzornega sistema in ugotoviti način sodelovanja med regulatornimi institucijami na globalni in nacionalni ravni. V diplomski nalogi je bil, z namenom vpogleda v trenutno stanje, v prvem delu predstavljen pregled literature tujih in domačih avtorjev ter raziskovalcev tega področja, ki so v svojih raziskavah ugotavljali značilnosti kriptovalut, njihove pomanjkljivosti, izpostavljenost tveganju za pranje denarja ter pregledali že obstoječe in pripravljajoče se zakonodajne in druge regulatorne predpise. V drugem delu pa so predstavljeni intervjuji s strokovnjaki, s pomočjo katerih se je pridobilo vpogled v praktično izvajanje procesa preprečevanja pranja denarja, ideje za nadaljnjo ureditev in predloge za izboljšave ureditve področja preprečevanja pranja denarja.
Ključne besede: kriptovalute, regulacija, inovacije, finančni kriminal, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.12.2022; Ogledov: 904; Prenosov: 197
Celotno besedilo (842,30 KB)

Opis: Vse večji razmah finančnega kriminala v Republiki Sloveniji in po svetu je odprl diskusije o vprašanju moţnosti uvedbe finančne policije v naši drţavi. Pod pojmom finančni kriminal, ki sodi med najpogostejše oblike gospodarskega kriminala v Republiki Sloveniji, razumemo situacijo, ko si storilec pridobi finančno korist na škodo druţbene skupnosti. V Sloveniji se praktično vse od osamosvojitve z večjimi ali manjšimi presledki razpravlja o (ne)potrebnosti ustanovitve finančne policije kot posebnega organa za odkrivanje in preiskovanje finančne in še nekaterih drugih oblik gospodarske kriminalitete. Finančna policija v Evropi ni razširjen pojav, tradicionalno je vpeta le v italijanski pravni sistem. Na novo so ta institut vpeljale tudi nekatere bivše jugoslovanske republike, in sicer Hrvaška, Makedonija, Srbija ter Bosna in Hercegovina. Tako v Sloveniji, kot v tujini namenjamo vedno večjo pozornost problematiki finančnih preiskav. Razlog za to je predvsem podrobnejša obravnava mednarodnega organiziranega kriminala ter z njem povezane korupcije, pranja denarja in financiranja terorizma s strani pomembnejših mednarodnih organizacij. Ker ima Slovenija precej organov, ki imajo ustrezna pooblastila za boj proti gospodarskemu kriminalu, ustanovitev finančne policije ne bi bila smotrna. Obstajajo različne moţnosti organiziranja, pomembno pa je tudi, da usluţbenci organov pregona in nadzornih institucij, ki so v Sloveniji razpršeni, delujejo usklajeno znotraj enega samega organa, skupaj, neodvisno od dnevne politike in da imajo za svoje delo trdno in jasno zakonsko podlago ter trajno politično podporo. Nacionalni preiskovalni biro je specializirana kriminalistična preiskovalna enota na drţavni ravni za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj s področij gospodarske in finančne kriminalitete ter korupcije.
Ključne besede: finančna policija, gospodarska kriminaliteta, finančni kriminal, preiskovanje in omejevanje gospodarske kriminalitete, davčno utajevanje, preiskava v davčnem postopku, finančna preiskava, nacionalni preiskovalni urad
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1790; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,66 MB)

Opis: Gospodarski in finančni kriminal predstavljata enega večjih problemov vsake sodobne družbe, saj povzročata ogromno materialno škodo, obenem pa v povezavi s korupcijo manjšata zaupanje in stabilnost gospodarskega in pravnega sistema vsake države. V večini držav po svetu se z odkrivanjem in preganjanjem resnejših oblik gospodarskega kriminala ukvarjajo pripadniki kriminalistične policije, v posebnih temu namenjenih oddelkih, lažje oblike pa preiskujejo tudi drugi uradi, ki so običajno del finančnega ministrstva. Preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj zahteva od preiskovalcev raznovrstna in podrobna znanja s področja davčnega in korporacijskega prava, poslovodstva, računalništva in kriminalističnega preiskovanja. Finančna policija med evropskimi državami ni razširjena, saj jo imajo le v Italiji, kjer je dobro organizirana in učinkovita in ima večstoletno tradicijo. Finančne policije bivših jugoslovanskih republik Hrvaške, Makedonije in BiH so mnogo mlajše in manj znane, po redko dostopnih podatkih, pa vseeno uspešne. Ideje o ustanovitvi finančne policije v Republiki Sloveniji so stare toliko, kot je stara država sama. Kot glavni prednosti tega organa se izpostavljata specializiranost, saj bi preiskoval izključno finančna kazniva dejanja in njegova neodvisnost od vsakokratne oblasti. Po mnenju strokovnjakov bi imela ustanovitev finančne policije v Sloveniji več negativnih kot pozitivnih posledic. Slovenija že ima različne organe, ki imajo ustrezna pooblastila za boj z gospodarskim kriminalom in ustanovitev novega organa z enakimi pooblastili ne bi prinesla nič novega, saj vzroki neuspešnega boja z gospodarsko kriminaliteto ležijo drugje. Nepomembno je, kako se enota za boj z gospodarskim kriminalom imenuje in kateremu delu državne uprave je podrejena, pomembno je le, da ima ta enota zagotovljena potrebna sredstva in znanje, da lahko svoje delo opravlja samostojno, strokovno in učinkovito. Nikoli se ne bo mogoče v celoti izogniti zaostajanju preiskovalcev finančne kriminalitete za storilci, saj se zakonodaja in preiskovalna tehnika spremembam prilagajata prepočasi, sredstva, ki jih država namenja boju s kriminalom, pa bodo vedno nezadostna.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, finančni kriminal, preiskovanje in omejevanje gospodarske kriminalitete, finančna policija, finančna straža
Objavljeno v DKUM: 23.03.2010; Ogledov: 5136; Prenosov: 393
Celotno besedilo (359,79 KB)