1. Vplivi združitev v bančnem sektorju v EU na zaposlene, stranke in lastnike : diplomsko deloMetka Erjavec, 2005, diplomsko delo Ključne besede: bančništvo, poslovne banke, struktura, banke, zahodna Evropa, združevanje, bančno poslovanje, finančno poslovanje, poslovna politika, interesi, bančni sistemi, zaposlenost, uporabniki, Evropska unija, finančne ustanove, modernizacija, kvaliteta, storitve, združenja, enotni trg, spremembe, prilagajanje, izvedeni finančni instrumenti, plačilni promet, menjava, case study, primeri Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 1797; Prenosov: 85
Celotno besedilo (559,94 KB) |
2. Vloga in funkcija Nove KBM v bančnem sistemu Slovenije : diplomsko deloMario Lukić, 2006, diplomsko delo Ključne besede: banke, poslovne banke, povezanost, bančni sistemi, Slovenija, interesi, bančno poslovanje, uspešnost poslovanja, finančna sredstva, finančno poslovanje, poslovni rezultati, merila, ocenjevanje, finančne ustanove, institucije, združevanje, finančno upravljanje, privatizacija, konsolidacija, bančništvo, finančni trg, financiranje Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 1675; Prenosov: 165
Celotno besedilo (681,93 KB) |
3. VARSTVO FINANČNIH INTERESOV EU V DOMAČEM IN EVROPSKEM PRAVUBarbara Šegula, 2009, diplomsko delo Opis: V zadnjem obdobju je varovanje finančnih interesov EU pomembna tema v vseh državah članicah te skupnosti.
Ker se prihodki v proračun EU stekajo iz proračunov držav članic, država članica z varovanjem svojih finančnih interesov istočasno varuje tudi finančne interese EU. To pa ne velja nujno tudi za odhodkovno stran. Slovenija prihodkovno stran proračuna EU varuje s sistemom davčnih prekrškov in kaznivim dejanjem davčne zatajitve, odhodkovno stran pa s kaznivim dejanjem goljufije na škodo Evropskih skupnosti.
Kazniva dejanja, katerih posledice se lahko kažejo v proračunu Skupnosti, so tudi pranje dejanja in korupcijska kazniva dejanja — jemanje in dajanje podkupnine.
Na ravni EU je najpomembnejši akt, namenjen varstvu finančnih interesov, Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (Konvencija ZFI), skupaj s protokoli, sprejeta v tretjem stebru kot značilna meddržavna pogodba. Konvencija ZFI uvaja enoten pojem goljufije, ki škoduje finančnim interesom EU. Prvi protokol vnaša v sistem varstva finančnih interesov kazniva dejanja korupcije, pri katerih so udeležene uradne osebe nacionalne države in uradne osebe Skupnosti. Najpomembnejša naloga Drugega protokola pa je v sistem instrumentov ZFI vnesti definicijo pranja denarja in določiti pogoje za odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja. Slovenija izpolnjuje svoje obveznosti, ki jih je prevzela s pristopom h Konvenciji ZFI in njenim protokolom.
Konvencija ZFI svojega namena ni dosegla, ker je goljufij v škodo financ EU danes še vedno ogromno, zato je Komisija EU Svetu EU v sprejetje predlagala Direktivo o kazenskopravni zaščiti finančnih interesov Skupnosti. Ta bi že zato, ker gre za direktivo, lahko dosegla več, kot je Konvencija ZFI.
Za zaščito finančnih interesov je pomemben tudi Evropski urad za boj proti goljufijam, ki znotraj komisije deluje kot neodvisni urad. Zaščita finančnih interesov EU pa je tudi temeljno vodilo Corpus iuris kazenskopravnih določb, ki pa se v praksi (za zdaj) še ne izvaja. Ključne besede: finančni interesi EU, Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, goljufija, korupcija, pranje denarja, uradnik, pravna oseba, direktiva. Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2302; Prenosov: 183
Celotno besedilo (428,15 KB) |