| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


361 - 369 / 369
Na začetekNa prejšnjo stran28293031323334353637Na naslednjo stranNa konec
361.
Analiza potrebnih prilagoditev slovenskih poslovnih bank iz naslova prilagajanja zahtevam Uredbe EMIR
Srečko Smonkar, 2016, magistrsko delo

Opis: Uredba EMIR spreminja način poslovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, saj vzpostavlja zahteve s širšimi posledicami za celoten trg izvedenih finančnih instrumentov OTC, tržne infrastrukture in udeležence na teh trgih ter pristojnosti in odgovornosti javnih oblasti. V skladu s tem so oziroma bodo deležne sprememb tudi slovenske poslovne banke. V magistrski nalogi želimo izpostaviti tiste spremembe v poslovanju slovenskih poslovnih bank, ki so posledica prilagajanja zahtevam Uredbe EMIR. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu predstavljamo bistvene zahteve Uredbe EMIR do tržnih infrastruktur, tržnih udeležencev in pristojnosti ter odgovornosti javnih oblasti; v empiričnem delu pa je predstavljena analiza potrebnih prilagoditev slovenskih poslovnih bank iz naslova prilagajanja zahtevam Uredbe EMIR. V okviru empiričnega dela so predstavljeni rezultati ankete, ki smo jo poslali vsem poslovnim bankam, registriranim v Sloveniji, in tako pridobili pomembne informacije o njihovem prilagajanju zahtevam Uredbe EMIR.
Ključne besede: poslovne banke, Uredba EMIR, izvedeni finančni instrumenti
Objavljeno: 29.03.2016; Ogledov: 556; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

362.
PRIMERJALNA ANALIZA UPRAVLJANJA TVEGANJ V DEJAVNOSTI PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE
Vesna Medoš, 2016, magistrsko delo

Opis: Upravljanje tveganj je izredno pomemben proces v delovanju vsake organizacije in je prisoten tako v finančnem kakor tudi v realnem sektorju. Podjetja so se tega procesa še posebej pričela zavedati in ga prepoznati po nastanku globalno – finančne krize v letu 2008, ki je vplivala na uspešnost poslovanja udeležencev v obeh sektorjih. Zaradi tega je izredno pomembno, da vsa tveganja pravočasno prepoznamo, sprejmemo ukrepe in jih z njimi obvladujemo ter tako pripomoremo k poslovnemu uspehu podjetja ali pa celo njegovemu obstoju. Upravljanje tveganj ni samo proces, ki prinaša stroške, temveč je tudi proces, ki vpliva na način povečevanja vrednosti podjetja. Magistrska naloga je praktično usmerjena in zasnovana na primerjalni analizi upravljanja tveganj v panogi proizvodnje električne energije. Zaradi globalne finančne krize, spremenljivih razmer na trgu električne energije, direktiv EU za izpolnjevanje kvot iz obnovljivih virov energije, je v panogi proizvodnje električne energije posebej izpostavljeno obvladovanje finančnih tveganj. V nalogi smo na osnovi objavljenih letnih poročil želeli ugotoviti razvoj upravljanja tveganj v desetletnem obdobju pri poslovanju HSE in izvesti primerjalno analizo s podjetjem iz tujine- Skupina Statkraft, s poudarkom na obvladovanju finančnih tveganj in izbiro finančnih instrumentov za njihovo obvladovanje. Obe podjetji finančna tveganja uspešno obvladujeta in uporabljata enake finančne instrumente. V primerjavi s tujim podjetjem je HSE finančnim tveganjem bolj izpostavljena, predvsem zaradi največje finančne slovenske investicije v energetiki v izgradnjo blok 6, vendar pa ga s sprejetimi ukrepi v analiziranem obdobju uspešno obvladuje. Magistrska naloga je v splošnem razdeljena na dva dela, teoretični in empirični. V teoretičnem delu na kratko podamo spoznanja s področja tveganj, posameznih vrst tveganj s poudarkom na finančnih tveganjih. V empiričnem delu pa najprej na kratko predstavimo panogo proizvodnje električne v Sloveniji in na Norveškem ter izvedemo primerjalno analizo procesa upravljanja tveganj med HSE in Skupino Statkraft. Pri tem enako kot v teoretičnem delu posebno pozornost namenimo prav finančnim tveganjem. Na koncu magistrske naloge sledi Sklep v katerem povzamemo bistvene ugotovitve, potrdimo ali ovržemo postavljeni hipotezi ter podamo smernice za prihodnost.
Ključne besede: tveganje, finančna tveganja, upravljanje s tveganje, izvedeni finančni instrumenti, panoga proizvodnje električne energije
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 476; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

363.
Analiza finančnih računov Slovenije in evroobmočja ter učinki svetovne finančne in gospodarske krize in krize evroobmočja
Matej Brelih, 2016, magistrsko delo

Opis: Statistika finančnih računov postaja zaradi širokih možnosti uporabe vse pomembnejša makroekonomska statistika. Finančni računi namreč predstavljajo pomembno analitsko orodje za proučevanje finančnih razmerij in finančnih tokov med domačimi institucionalnimi sektorji in v odnosu do tujine. Podatki finančnih računov temeljijo na skupni metodologiji, zato se lahko uporabljajo tudi za mednarodne primerjave. Živimo v času hitrih sprememb, ki so bile posebej izrazite v zadnjih letih. Med drugim je Slovenija postala članica EU, prevzela skupno evropsko valuto evro ter doživela finančni in gospodarski razcvet. Slovenijo se je pred izbruhom finančne krize omenjalo kot eno uspešnejših novih držav članic EU. Institucionalni sektorji so beležili visoke stopnje rasti finančnih sredstev in zmanjševali razvojni zaostanek za evroobmočjem, kar je bilo zelo izrazito pri investicijskih skladih. Nefinančne družbe so se pospešeno zadolževale pri bankah, ki so se v veliki meri financirale na tujih finančnih trgih. Pospešeno so se zadolževala tudi gospodinjstva, ki so se v večji meri odločala za naložbe v delnice in investicijske sklade, ki so omogočali visoke donose, medtem ko se je država zadolževala le v manjšem obsegu. Poglobitev finančne krize proti koncu leta 2008 je povzročila svetovno gospodarsko krizo velikih razsežnosti, čemur se tudi Slovenija ni mogla izogniti, kriza jo je prizadela celo bolj kot številne druge države. Posledice krize so segle tako v gospodarstvo kot v finančni sektor, prišlo je do stečajev številnih podjetij. Približevanje ravnem razvitosti državam evroobmočja se je povsem ustavilo, še več, razvojni zaostanek predvsem investicijskih skladov in drugih finančnih posrednikov, se je pričel povečevati. Prišlo je do močnega upada financiranja s strani tujine, kjer so se močno razdolževale predvsem banke. Pomembno vlogo je imela centralna banka oz. Evrosistem, ki je s sprejetjem nestandardnih ukrepov denarne politike bankam omogočila dostop do potrebnih dolgoročnejših virov financiranja. Razdolževale so se tudi nefinančne družbe, medtem ko se je zadolževanje gospodinjstev v zadnjih letih povsem umirilo, gospodinjstva so tudi bolj previdna pri svojih naložbah. Finančna kriza je zahtevala posredovanje države, ki je sprejela več ukrepov za stabilizacijo razmer. Slovenijo se je v času pred sanacijo bančnega sistema vse pogosteje omenjalo kot državo, ki bo kot naslednja zaprosila za mednarodno finančno pomoč in se jo tako uvrščalo ob bok državam, ki jih je finančna kriza najbolj prizadela. Banke smo nato sanirali sami, vendar se je močno povečala zadolženost države. Rezultati opravljenih primerjav in kazalnikov, ki smo jih uporabili v magistrskem delu, potrjujejo, da je finančna kriza Slovenijo prizadela bolj kot to velja za evroobmočje kot celoto.
Ključne besede: finančni računi, institucionalni sektorji, finančni instrumenti, finančna kriza, Slovenija, evroobmočje
Objavljeno: 08.07.2016; Ogledov: 431; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

364.
Davčna obravnava izvedenih finančnih instrumentov s poudarkom na obdavčitvi pravnih oseb
Ivo Kolarić, 2016, magistrsko delo

Opis: Izvedeni finančni instrumenti so zapleteni finančni instrumenti in so kot taki primerni za izkušene vlagatelje. Slednje vpliva na to, da jih uporabljajo predvsem finančne institucije in večje gospodarske družbe. Prav zaradi nepopolnega poznavanja izvedenih finančnih instrumentov, njihovega vrednotenja in računovodskih načel so družbe, ki s tovrstnimi finančnimi instrumenti trgujejo, izpostavljene precejšnjim finančnim, regulatornim in davčnim tveganjem. Izvedeni finančni instrumenti so opredeljeni v ZTFI in predstavljajo velik nabor različnih vrst finančnih instrumentov. Skupno vsem je to, da imamo opraviti s pogodbo, sklenjeno med dvema strankama, kjer se lastništvo s prodajalca na kupca ne prenese takoj, pač pa na neki prihodnji datum, po dogovorjeni ceni in na dogovorjen način in da je njihova vrednost določena na podlagi osnovnega finančnega instrumenta. Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti je namenjeno tistim vlagateljem, ki v zameno za sprejeto tveganje računajo na višji donos. V omenjeno skupino vlagateljev sodijo tisti, ki imajo ustrezno znanje, izkušnje in so pripravljeni neprestano spremljati dogajanja na trgu in s tem prepoznavati dejavnike, ki lahko vplivajo na spremembe vrednosti njihovih naložb. Prav zaradi različnih značilnosti posameznih strank, je ključnega pomena njihova razvrstitev med neprofesionalne ali profesionalne stranke in primerne nasprotne stranke, s čemer se ščiti vlagatelje pred zanje neprimernimi naložbenimi odločitvami. V magistrski nalogi sem analiziral obdavčitev tako z vidika fizičnih, kot z vidika pravnih oseb, pri čemer je poudarek na slednjih. Fizične osebe, ki trgujejo z izvedenimi finančnimi instrumenti so tako obdavčene v skladu Zakonom o dohodnini in Zakonom o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Kadar pa tovrstne transakcije opravljajo pravne osebe, je potrebno v prvi vrsti upoštevati računovodske standarde, ki natančno določajo, kako vrednotiti in izkazovati posamezne izvedene finančne instrumente. Posledično njihovo pripoznavanje v računovodskih izkazih vpliva na davčno osnovo za obračun davka od dohodka pravnih oseb. Na ravni Evropske unije potekajo aktivnosti za uvedbo davka na finančne transakcije, ki v obdavčitev zajema tudi izvedene finančne instrumente. Slovenija je sicer pristopila k okrepljenemu sodelovanju, vendar je trenutno mnenja, da izplen omenjenega davka ne bi odtehtal stroškov, potrebnih za izvedbo tovrstne obdavčitve.
Ključne besede: izvedeni finančni instrumenti, finančne opcije, terminske pogodbe, zamenjava obrestnih mer, valutne zamenjave, zaščita strank, uredba EMIR, obdavčitev izvedenih finančnih instrumento
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 1038; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (795,61 KB)

365.
DAVČNE OLAJŠAVE IN FINANČNE SPODBUDE ZA VLAGANJE ZASEBNEGA SEKTORJA V VARSTVO OKOLJA
Sabina Trafela, 2016, diplomsko delo

Opis: Naša družba se srečuje s problematiko onesnaženosti okolja in pomanjkanja naravnih virov za naraščajoče potrebe človeštva. Da bomo v prihodnje lahko zadostili potrebam človeštva, je treba uvesti trajnostno gospodarstvo, zmanjšati črpanje naravnih resursov in zmanjšati onesnaževanje okolja ter vrniti v ponovno uporabo čimveč odpadnega materiala. Ker se je v zadnjih desetletjih tudi na svetovni ravni okrepilo zavedanje, da je to edino okolje, ki ga imamo, da je treba bolj ekonomično uporabljati naravne vire, zmanjšati onesnaževanje in zaščititi izumirajoče rastlinske in živalske vrste ter ohraniti naravne habitate, če želimo, da bodo tudi naši otroci še imeli za življenje primeren planet, se države tudi na svetovni ravni dogovarjajo o ukrepih za zmanjšanje in preprečevanje okoljske škode. Preko politike varstva okolja poskušajo s t.i. zelenimi davki in drugimi ekonomskimi in finančnimi instrumenti usmerjati gospodarstvo in prebivalce v bolj ekološke načine delovanja. V Sloveniji okoljska politika temelji na načelu, da povzročitelj onesnaževanja plača. Ker prehod na bolj zelene načine gospodarstva predstavlja za podjetja in zasebnike velike investicije, so uvedene davčne olajšave na podlagi principa, če boš povzročal manjše onesnaževanje, boš plačal tudi manj davka. Naslednji način je z investiranjem nepovratnih sredstev iz državnega proračuna, proračuna EU in proračunov občin v t.i. zelene projekte, nudenjem ugodnih kreditov, ipd. Diplomska naloga je usmerjena v predstavitev davčnih olajšav in finančnih spodbud za vlaganje sredstev v varstvo in ohranitev okolja za manjša podjetja, samostojne podjetnike, društva in druge zasebnike. V zadnjem delu diplomske je iz tega izpeljan prikaz tega, za kaj lahko zasebniki in manjša podjetja uveljavljajo davčne olajšave in kateri drugi ekonomski in finančni instrumenti, za spodbujanje zasebnega sektorja k prehodu na okolju prijaznejšo gospodarstvo, so jim na razpolago. Predstavljeni so tudi pogoji, pod katerimi lahko zavezanci zmanjšajo svojo davčno obveznost na račun vlaganja sredstev v ohranjanje okolja.
Ključne besede: okoljska politika, varovanje okolja, okoljske dajatve, davčne olajšave, finančni instrumenti
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 643; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

366.
Izvedeni finančni instrumenti v teoriji in praksi
Sebastjan Pšeničnik, 2016, specialistično delo

Opis: Gospodarstvo v evropskem prostoru in Sloveniji spet prehaja v rast, zato smo se v specialističnem delu odločili širši množici predstaviti izvedene finančne instrumente na enostaven in razumljiv način. Podjetja morajo pri svojem poslovanju najprej prepoznati tveganja, katerim so izpostavljena, nato pa razmišljati, kako jih omejiti oziroma zavarovati. Za namene lažje identifikacije različnih tveganj smo povzeli opredelitve domačih in tujih avtorjev. Banke, podjetja ter ostale organizacije se s sodobnim časom digitalizacije spreminjajo, obvladovanje in spremljava tveganj, priložnosti in nevarnosti, ki so jim izpostavljeni, postajajo vse pomembnejše. Načrtovanje bodočih aktivnosti je eden pomembnejših segmentov poslovanja, saj je čas, v katerem podjetje vstopa na trg z določenim finančnim produktom, odvisen od trenutne cene ter časa zapadlosti. V sklopu raziskovalnega dela je predstavljena raziskava, ki jo izvaja Evropska centralna banka ob pomoči bank udeleženk v evroobmočju. Dodana vrednost raziskave je primerjalno presojanje večletne obravnave denarnega trga z izpostavitvijo izvedenih finančnih instrumentov. Raziskava po našem mnenju potrjuje dejstvo, da izvedeni finančni instrumenti ostajajo pomemben segment bančnega sistema tudi po finančni krizi. Banke so se le dodatno zavarovale proti tveganju poravnave in poleg krovne pogodbe ISDA uvedle še pogodbe CSA (Credit Support Annex), ki predstavljajo izmenjavo kritij glede na odprto pozicijo izvedenih finančnih instrumentov. Tržni potencial za banke in podjetja še vedno predstavljajo izvedeni finančni instrumenti; morebiti za zavarovanje oziroma uravnavanje portfelja poslovanja ali za špekulativni namen pridobitve dodatnega zaslužka.
Ključne besede: izvedeni finančni instrumenti, tveganja, primerjalno presojanje, raziskava, Evropska centralna banka
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 993; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

367.
Dogovor o finančnem zavarovanju v luči stvarno pravnih zavarovanj
Miha Šlamberger, 2016, doktorska disertacija

Opis: Direktiva o finančnih zavarovanjih (Direktiva 2002/47/ES) je bila sprejeta z namenom povečanja učinkovitosti zavarovanj na finančnih trgih in posledično povečanja likvidnosti finančnih zavarovanj. Evropska komisija je sledila cilju odstranitve omejitev za učinkovito uporabo dogovorov o finančnih zavarovanjih, tako da je omejila formalnosti pri ustanavljanju in izvrševanju finančnih zavarovanj, podprla zaščito dogovorov o finančnih zavarovanjih pred posledicami pravil insolvenčnih postopkov, dovolila uporabo finančnega zavarovanja kakor, da bi bil prejemnik njihov lastnik, in priznala veljavo strukturi popolnega prenosa pravice v dogovoru o finančnem zavarovanju in dogovora o izravnavi. Direktiva je bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o finančnih zavarovanjih, ki je implementiral nekaj prilagoditev obstoječih oblik stvarnopravnih zavarovanj z ustanovitvijo zastavne pravice na finančnih instrumentih ali prenosom finančnih instrumentov v zavarovanje. Kot finančna zavarovanja se tako lahko uporabijo finančni instrumenti, gotovina ali bančno posojilo, pogodbe oz. dogovori o finančnem zavarovanju, pa se lahko sklepajo le med določenimi pravnimi osebami. Namen disertacije je ugotoviti kakšen je položaj dolžnika zaradi posebnih pravil in ali se njegov položaj poslabšuje. Posebna pravila se nanašajo na spremembe v obličnostnih zahtevah ob sklepanju dogovora o finančnem zavarovanju (odprava administrativnih ovir), možnostih posebnih dogovorov o uporabi predmeta zavarovanja, prilastitvi in neto izravnavi v primeru nastopa pogoja izvršitve. Posebno pozornost pa namenjam postopkom unovčitve zavarovanj, saj je direktiva sledila ideji pospešitve neformaliziranih postopkov izvensodnega unovčevanja. Po natančni analizi zakonske ureditve, primerjalnopravnem pregledu ureditev v Avstriji, Nemčiji in Združenem kraljestvu ter analizi obstoječe sodne prakse zaključujem, da se položaj dolžnika zaradi možnosti posebnih dogovorov ni bistveno poslabšal, saj posebni dogovori brez pristanka dajalca zavarovanja niso mogoči. Zgolj podreditev dogovora pod pravila o finančnih zavarovanjih ne zadošča za aplikacijo vseh posebnosti, s čimer ima dajalec zavarovanja vselej možnost vplivati in predvideti svoj položaj ob zadlosti terjatve. Obstoječa pozitivnopravna ureditev sicer zadostno ureja položaj dolžnika, bilo pa bi smiselno v prihodnje natančneje določiti dopustne metode oz. načine vrednotenja finančnih zavarovanj, da bi se odpravili dvomi o morebitni kršitvi prepovedi komisoričnega dogovora, in bi se prilagodile tehnike vodenja nematerializiranih vrednostnih papirjev možnostim posebnih dogovorov o finančnih zavarovanjih.
Ključne besede: finančna zavarovanja, finančni instrumenti, pravica uporabe, prisvojitev, dogovor o neto izravnavi, izvensodna prodaja
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 775; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

368.
Upravljanje s finančnimi tveganji v podjetju krka
Anja Vincek, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bomo s teoretičnega vidika preučili področje finančnih tveganj, opredelili njihove lastnosti ter prikazali učinkovitosti modelov za tržno vrednotenje izpeljanih finančnih instrumentov. Spoznali in preučili bomo tudi metode za obvladovanje finančnih tveganj. V nadaljevanju bomo na primeru skupine Krka proučili, analizirali in primerjali finančne kazalnike ter se osredotočili na obvladovanje tveganj. Tako bomo z raziskavo poslovanja skupine Krka prišli do ugotovitev, na osnovi katerih bomo potrdili ali zavrnili naše hipoteze. V skupini Krka stabilnost poslovanja zagotavljajo z aktivnim upravljanjem s tveganji. Zaradi mednarodne razvejanosti izvoznih in uvoznih poslov je skupina Krka izpostavljena zlasti tveganju zaradi sprememb deviznih tečajev in kreditnemu tveganju. Eden od ključnih dejavnikov nihanja (rasti ali padca) terjatev v evrih je prevrednotenje terjatev zaradi krepitve ali slabitve posameznih valut, v katerih ima skupina Krka terjatve. Valute, katerim nihanj je skupina Krka izpostavljena, so ruski rubelj, romunski lej, hrvaška kuna in druge. Da je vpliv sprememb deviznih tečajev na rezultat skupine Krka čim manjši, se uporablja zavarovanje z navadnimi terminskimi pogodbami, zavarovanje odprtih terjatev skupine do kupcev pri kreditni zavarovalnici in z bančnimi garancijami ter akreditivi.
Ključne besede: finančna tveganja, izpostavljenost finančnim tveganjem, obvladovanje finančnih tveganj, finančni instrumenti, merjenje tveganj, kreditno tveganje, likvidnostno tveganje
Objavljeno: 24.04.2018; Ogledov: 303; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

369.
Upravljanje z valutnim in obrestnim tveganjem
Tanja Petović, 2018, magistrsko delo

Opis: Globalizacija je glavni razlog, da je upravljanje s finančnimi tveganji postalo ena najhitreje rastočih dejavnosti v poslovnem svetu v zadnjih desetletjih. Mednarodni tokovi blaga, storitev in kapitala zahtevajo zamenjave različnih valut. To posledično pomeni, da se podjetja morajo soočiti z valutnim tveganjem. Nepričakovane spremembe deviznih tečajev imajo pomemben vpliv na poslovanje izvoznikov in uvoznikov. Uporaba valutnih finančnih instrumentov je postala splošno sprejet način za upravljanje z valutnim tveganjem. Enako lahko rečemo za upravljanje obrestnega tveganja, kjer podjetja pogosto uporabljajo obrestne finančne instrumente. Ugotovili smo, da velika podjetja pogosteje uporabljajo valutne in obrestne finančne instrumente kot srednja in majhna podjetja. Za upravljanje z valutnim tveganjem se najpogosteje uporabljajo nestandardizirani terminski posli o nakupu oziroma prodaji tuje valute. Najpogosteje uporabljen finančni instrument za upravljanje obrestnega tveganja je obrestna zamenjava.
Ključne besede: finančno tveganje, podjetje, valutno tveganje, obrestno tveganje, izvedeni finančni instrumenti
Objavljeno: 15.06.2018; Ogledov: 141; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici