| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 372
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Časovna vrednost denarja
Aljoša Vezjak, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo pojem časovne vrednosti denarja. V teoretičnem delu naloge najprej predstavimo teorijo o časovni vrednosti denarja, poleg tega pa opredelimo tudi koncepta sedanje (angl. Present value, krajše; PV) in prihodnje vrednosti (angl. Future value, krajše; FV) denarja ter predstavimo pojem diskontne stopnje, kako se določa in kje jo moremo pri izračunih vrednosti uporabiti. Raziščemo, kako se kaže uporaba koncepta časovne vrednosti denarja (krajše; ČVD) pri vrednotenju finančnih inštrumentov in zakaj je koncept ČVD pomemben. V praktičnem delu sledijo primeri izračuna sedanje vrednosti in ocene diskontne stopnje ter uporabe ČVD pri vrednotenju finančnih inštrumentov. Pomagamo si s formulami iz domače in tuje literature. Po izračunu, tudi grafično prikažemo rezultate in jih obrazložimo.
Ključne besede: časovna vrednost denarja, koncept sedanje vrednosti, koncept prihodnje vrednosti, diskontna stopnja, finančni instrumenti, denar.
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 244; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

2.
Wienerjev proces
Eva Laznik, 2022, diplomsko delo

Opis: V zadnjih nekaj desetletjih so se svetovni finančni trgi sunkovito razcveteli na področju finančnih produktov, znanih kot izvedeni finančni instrumenti. Glavne vrste izvedenih finančnih instrumentov so nestandardizirane in standardizirane terminske pogodbe ter opcije, s katerimi se trguje na borzah po vsem svetu. V diplomskem delu smo največ pozornosti namenili opcijam in stohastičnim procesom. Različni modeli vrednotenja opcij izhajajo iz slučajnih procesov, imenovanih stohastični procesi. Wienerjev proces ali Brownovo gibanje je zvezni stohastični proces z zvezno slučajno spremenljivko, ki je osnova procesa, s katerim modeliramo gibanje cen delnic (geometrijsko Brownovo gibanje). Je temelj Itôve leme, ključnega procesa za določanje cen izvedenih finančnih instrumentov. Ti procesi so podlaga za razumevanje enačbe za določanje cen opcij, znane kot Black-Scholesova enačba, ki je predstavljala velik preboj v zgodovini ekonomije.
Ključne besede: izvedeni finančni instrumenti, opcije, borza, delnice, stohastični procesi, normalna porazdelitev, Brownovo gibanje, volatilnost, Wienerjev proces, Itôva lema
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 417; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (4,36 MB)

3.
Ekonomskopravna analiza pravne ureditve finančnih instrumentov : magistrsko delo
Ana Novak, 2021, magistrsko delo

Opis: Finančni sistemi so pomemben element sodobnega gospodarstva. Oba omenjena pojma, finančni sistemi in gospodarstvo, predstavljata obširna področja, ki se danes hitro razvijajo. Hitri razvoj, poleg nove tehnologije in novih pojavov, prinaša tudi vse večjo globalizacijo in več vključenih subjektov. Da bi vse našteto delovalo v čim manjšem kaosu, je potrebna ustrezna regulacija. Na področju Evropske unije se regulacija izvaja s pomočjo pravnih aktov. Ti se med seboj razlikujejo po vsebini in uporabi. Z omenjenimi pravnimi akti tako vplivamo na zmanjšanje morebitnih tveganj, nesreč in zagotavljamo večjo sinhronost delovanja in odnosov. Med številnimi področji, ki jih pravni akti urejajo, so tudi finančni instrumenti in poslovanje z njimi. Finančni instrumenti so pomemben element finančnih sistemov, saj omogočajo poslovanje na finančnih trgih ter pri tem vplivajo na ekonomijo in gospodarstvo. V magistrskem delu je obravnavano področje pravne ureditve finančnih instrumentov, pri čemer se obravnavata tako evropska kot tudi slovenska pravna ureditev. Obravnavani pravni akti tako urejajo predvsem ureditev pogojev vrednostnih papirjev, ustrezno objavljanje in razkrivanje informacij v zvezi z vrednostnimi papirji, regulacijo kriterijev za ustanovitev in delovanje finančnih institucij na območju Republike Slovenije ter slovenskih finančnih institucij izven Republike Slovenije, upravljanje in določevanje pravil poslovanja različnih finančnih trgov ter pravila delovanja Agencije za trg vrednostnih papirjev. Glede na obravnavo evropskih in slovenskih aktov, ki regulirajo področje finančnih instrumentov, smo predvidevali, da slovenski pravni akti prevzemajo vsebino evropskih pravnih aktov. Ugotovljeno je, da predvidevano velja, saj je Republika Slovenija kot država članica Evropske unije dolžna sprejemati in spoštovati evropsko pravo.
Ključne besede: finančni instrumenti, finančni sistemi, finančni trgi, pravna ureditev, ekonomskopravna analiza, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 767; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1006,55 KB)

4.
Upravljanje z valutnim in obrestnim tveganjem
Tanja Petović, 2018, magistrsko delo

Opis: Globalizacija je glavni razlog, da je upravljanje s finančnimi tveganji postalo ena najhitreje rastočih dejavnosti v poslovnem svetu v zadnjih desetletjih. Mednarodni tokovi blaga, storitev in kapitala zahtevajo zamenjave različnih valut. To posledično pomeni, da se podjetja morajo soočiti z valutnim tveganjem. Nepričakovane spremembe deviznih tečajev imajo pomemben vpliv na poslovanje izvoznikov in uvoznikov. Uporaba valutnih finančnih instrumentov je postala splošno sprejet način za upravljanje z valutnim tveganjem. Enako lahko rečemo za upravljanje obrestnega tveganja, kjer podjetja pogosto uporabljajo obrestne finančne instrumente. Ugotovili smo, da velika podjetja pogosteje uporabljajo valutne in obrestne finančne instrumente kot srednja in majhna podjetja. Za upravljanje z valutnim tveganjem se najpogosteje uporabljajo nestandardizirani terminski posli o nakupu oziroma prodaji tuje valute. Najpogosteje uporabljen finančni instrument za upravljanje obrestnega tveganja je obrestna zamenjava.
Ključne besede: finančno tveganje, podjetje, valutno tveganje, obrestno tveganje, izvedeni finančni instrumenti
Objavljeno v DKUM: 15.06.2018; Ogledov: 1047; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

5.
Upravljanje s finančnimi tveganji v podjetju krka
Anja Vincek, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bomo s teoretičnega vidika preučili področje finančnih tveganj, opredelili njihove lastnosti ter prikazali učinkovitosti modelov za tržno vrednotenje izpeljanih finančnih instrumentov. Spoznali in preučili bomo tudi metode za obvladovanje finančnih tveganj. V nadaljevanju bomo na primeru skupine Krka proučili, analizirali in primerjali finančne kazalnike ter se osredotočili na obvladovanje tveganj. Tako bomo z raziskavo poslovanja skupine Krka prišli do ugotovitev, na osnovi katerih bomo potrdili ali zavrnili naše hipoteze. V skupini Krka stabilnost poslovanja zagotavljajo z aktivnim upravljanjem s tveganji. Zaradi mednarodne razvejanosti izvoznih in uvoznih poslov je skupina Krka izpostavljena zlasti tveganju zaradi sprememb deviznih tečajev in kreditnemu tveganju. Eden od ključnih dejavnikov nihanja (rasti ali padca) terjatev v evrih je prevrednotenje terjatev zaradi krepitve ali slabitve posameznih valut, v katerih ima skupina Krka terjatve. Valute, katerim nihanj je skupina Krka izpostavljena, so ruski rubelj, romunski lej, hrvaška kuna in druge. Da je vpliv sprememb deviznih tečajev na rezultat skupine Krka čim manjši, se uporablja zavarovanje z navadnimi terminskimi pogodbami, zavarovanje odprtih terjatev skupine do kupcev pri kreditni zavarovalnici in z bančnimi garancijami ter akreditivi.
Ključne besede: finančna tveganja, izpostavljenost finančnim tveganjem, obvladovanje finančnih tveganj, finančni instrumenti, merjenje tveganj, kreditno tveganje, likvidnostno tveganje
Objavljeno v DKUM: 24.04.2018; Ogledov: 1763; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

6.
Dogovor o finančnem zavarovanju v luči stvarno pravnih zavarovanj
Miha Šlamberger, 2016, doktorska disertacija

Opis: Direktiva o finančnih zavarovanjih (Direktiva 2002/47/ES) je bila sprejeta z namenom povečanja učinkovitosti zavarovanj na finančnih trgih in posledično povečanja likvidnosti finančnih zavarovanj. Evropska komisija je sledila cilju odstranitve omejitev za učinkovito uporabo dogovorov o finančnih zavarovanjih, tako da je omejila formalnosti pri ustanavljanju in izvrševanju finančnih zavarovanj, podprla zaščito dogovorov o finančnih zavarovanjih pred posledicami pravil insolvenčnih postopkov, dovolila uporabo finančnega zavarovanja kakor, da bi bil prejemnik njihov lastnik, in priznala veljavo strukturi popolnega prenosa pravice v dogovoru o finančnem zavarovanju in dogovora o izravnavi. Direktiva je bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o finančnih zavarovanjih, ki je implementiral nekaj prilagoditev obstoječih oblik stvarnopravnih zavarovanj z ustanovitvijo zastavne pravice na finančnih instrumentih ali prenosom finančnih instrumentov v zavarovanje. Kot finančna zavarovanja se tako lahko uporabijo finančni instrumenti, gotovina ali bančno posojilo, pogodbe oz. dogovori o finančnem zavarovanju, pa se lahko sklepajo le med določenimi pravnimi osebami. Namen disertacije je ugotoviti kakšen je položaj dolžnika zaradi posebnih pravil in ali se njegov položaj poslabšuje. Posebna pravila se nanašajo na spremembe v obličnostnih zahtevah ob sklepanju dogovora o finančnem zavarovanju (odprava administrativnih ovir), možnostih posebnih dogovorov o uporabi predmeta zavarovanja, prilastitvi in neto izravnavi v primeru nastopa pogoja izvršitve. Posebno pozornost pa namenjam postopkom unovčitve zavarovanj, saj je direktiva sledila ideji pospešitve neformaliziranih postopkov izvensodnega unovčevanja. Po natančni analizi zakonske ureditve, primerjalnopravnem pregledu ureditev v Avstriji, Nemčiji in Združenem kraljestvu ter analizi obstoječe sodne prakse zaključujem, da se položaj dolžnika zaradi možnosti posebnih dogovorov ni bistveno poslabšal, saj posebni dogovori brez pristanka dajalca zavarovanja niso mogoči. Zgolj podreditev dogovora pod pravila o finančnih zavarovanjih ne zadošča za aplikacijo vseh posebnosti, s čimer ima dajalec zavarovanja vselej možnost vplivati in predvideti svoj položaj ob zadlosti terjatve. Obstoječa pozitivnopravna ureditev sicer zadostno ureja položaj dolžnika, bilo pa bi smiselno v prihodnje natančneje določiti dopustne metode oz. načine vrednotenja finančnih zavarovanj, da bi se odpravili dvomi o morebitni kršitvi prepovedi komisoričnega dogovora, in bi se prilagodile tehnike vodenja nematerializiranih vrednostnih papirjev možnostim posebnih dogovorov o finančnih zavarovanjih.
Ključne besede: finančna zavarovanja, finančni instrumenti, pravica uporabe, prisvojitev, dogovor o neto izravnavi, izvensodna prodaja
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 2374; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

7.
Izvedeni finančni instrumenti v teoriji in praksi
Sebastjan Pšeničnik, 2016, specialistično delo

Opis: Gospodarstvo v evropskem prostoru in Sloveniji spet prehaja v rast, zato smo se v specialističnem delu odločili širši množici predstaviti izvedene finančne instrumente na enostaven in razumljiv način. Podjetja morajo pri svojem poslovanju najprej prepoznati tveganja, katerim so izpostavljena, nato pa razmišljati, kako jih omejiti oziroma zavarovati. Za namene lažje identifikacije različnih tveganj smo povzeli opredelitve domačih in tujih avtorjev. Banke, podjetja ter ostale organizacije se s sodobnim časom digitalizacije spreminjajo, obvladovanje in spremljava tveganj, priložnosti in nevarnosti, ki so jim izpostavljeni, postajajo vse pomembnejše. Načrtovanje bodočih aktivnosti je eden pomembnejših segmentov poslovanja, saj je čas, v katerem podjetje vstopa na trg z določenim finančnim produktom, odvisen od trenutne cene ter časa zapadlosti. V sklopu raziskovalnega dela je predstavljena raziskava, ki jo izvaja Evropska centralna banka ob pomoči bank udeleženk v evroobmočju. Dodana vrednost raziskave je primerjalno presojanje večletne obravnave denarnega trga z izpostavitvijo izvedenih finančnih instrumentov. Raziskava po našem mnenju potrjuje dejstvo, da izvedeni finančni instrumenti ostajajo pomemben segment bančnega sistema tudi po finančni krizi. Banke so se le dodatno zavarovale proti tveganju poravnave in poleg krovne pogodbe ISDA uvedle še pogodbe CSA (Credit Support Annex), ki predstavljajo izmenjavo kritij glede na odprto pozicijo izvedenih finančnih instrumentov. Tržni potencial za banke in podjetja še vedno predstavljajo izvedeni finančni instrumenti; morebiti za zavarovanje oziroma uravnavanje portfelja poslovanja ali za špekulativni namen pridobitve dodatnega zaslužka.
Ključne besede: izvedeni finančni instrumenti, tveganja, primerjalno presojanje, raziskava, Evropska centralna banka
Objavljeno v DKUM: 09.11.2016; Ogledov: 2573; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

8.
Davčna obravnava izvedenih finančnih instrumentov s poudarkom na obdavčitvi pravnih oseb
Ivo Kolarić, 2016, magistrsko delo

Opis: Izvedeni finančni instrumenti so zapleteni finančni instrumenti in so kot taki primerni za izkušene vlagatelje. Slednje vpliva na to, da jih uporabljajo predvsem finančne institucije in večje gospodarske družbe. Prav zaradi nepopolnega poznavanja izvedenih finančnih instrumentov, njihovega vrednotenja in računovodskih načel so družbe, ki s tovrstnimi finančnimi instrumenti trgujejo, izpostavljene precejšnjim finančnim, regulatornim in davčnim tveganjem. Izvedeni finančni instrumenti so opredeljeni v ZTFI in predstavljajo velik nabor različnih vrst finančnih instrumentov. Skupno vsem je to, da imamo opraviti s pogodbo, sklenjeno med dvema strankama, kjer se lastništvo s prodajalca na kupca ne prenese takoj, pač pa na neki prihodnji datum, po dogovorjeni ceni in na dogovorjen način in da je njihova vrednost določena na podlagi osnovnega finančnega instrumenta. Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti je namenjeno tistim vlagateljem, ki v zameno za sprejeto tveganje računajo na višji donos. V omenjeno skupino vlagateljev sodijo tisti, ki imajo ustrezno znanje, izkušnje in so pripravljeni neprestano spremljati dogajanja na trgu in s tem prepoznavati dejavnike, ki lahko vplivajo na spremembe vrednosti njihovih naložb. Prav zaradi različnih značilnosti posameznih strank, je ključnega pomena njihova razvrstitev med neprofesionalne ali profesionalne stranke in primerne nasprotne stranke, s čemer se ščiti vlagatelje pred zanje neprimernimi naložbenimi odločitvami. V magistrski nalogi sem analiziral obdavčitev tako z vidika fizičnih, kot z vidika pravnih oseb, pri čemer je poudarek na slednjih. Fizične osebe, ki trgujejo z izvedenimi finančnimi instrumenti so tako obdavčene v skladu Zakonom o dohodnini in Zakonom o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Kadar pa tovrstne transakcije opravljajo pravne osebe, je potrebno v prvi vrsti upoštevati računovodske standarde, ki natančno določajo, kako vrednotiti in izkazovati posamezne izvedene finančne instrumente. Posledično njihovo pripoznavanje v računovodskih izkazih vpliva na davčno osnovo za obračun davka od dohodka pravnih oseb. Na ravni Evropske unije potekajo aktivnosti za uvedbo davka na finančne transakcije, ki v obdavčitev zajema tudi izvedene finančne instrumente. Slovenija je sicer pristopila k okrepljenemu sodelovanju, vendar je trenutno mnenja, da izplen omenjenega davka ne bi odtehtal stroškov, potrebnih za izvedbo tovrstne obdavčitve.
Ključne besede: izvedeni finančni instrumenti, finančne opcije, terminske pogodbe, zamenjava obrestnih mer, valutne zamenjave, zaščita strank, uredba EMIR, obdavčitev izvedenih finančnih instrumento
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 2644; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (795,61 KB)

9.
DAVČNE OLAJŠAVE IN FINANČNE SPODBUDE ZA VLAGANJE ZASEBNEGA SEKTORJA V VARSTVO OKOLJA
Sabina Trafela, 2016, diplomsko delo

Opis: Naša družba se srečuje s problematiko onesnaženosti okolja in pomanjkanja naravnih virov za naraščajoče potrebe človeštva. Da bomo v prihodnje lahko zadostili potrebam človeštva, je treba uvesti trajnostno gospodarstvo, zmanjšati črpanje naravnih resursov in zmanjšati onesnaževanje okolja ter vrniti v ponovno uporabo čimveč odpadnega materiala. Ker se je v zadnjih desetletjih tudi na svetovni ravni okrepilo zavedanje, da je to edino okolje, ki ga imamo, da je treba bolj ekonomično uporabljati naravne vire, zmanjšati onesnaževanje in zaščititi izumirajoče rastlinske in živalske vrste ter ohraniti naravne habitate, če želimo, da bodo tudi naši otroci še imeli za življenje primeren planet, se države tudi na svetovni ravni dogovarjajo o ukrepih za zmanjšanje in preprečevanje okoljske škode. Preko politike varstva okolja poskušajo s t.i. zelenimi davki in drugimi ekonomskimi in finančnimi instrumenti usmerjati gospodarstvo in prebivalce v bolj ekološke načine delovanja. V Sloveniji okoljska politika temelji na načelu, da povzročitelj onesnaževanja plača. Ker prehod na bolj zelene načine gospodarstva predstavlja za podjetja in zasebnike velike investicije, so uvedene davčne olajšave na podlagi principa, če boš povzročal manjše onesnaževanje, boš plačal tudi manj davka. Naslednji način je z investiranjem nepovratnih sredstev iz državnega proračuna, proračuna EU in proračunov občin v t.i. zelene projekte, nudenjem ugodnih kreditov, ipd. Diplomska naloga je usmerjena v predstavitev davčnih olajšav in finančnih spodbud za vlaganje sredstev v varstvo in ohranitev okolja za manjša podjetja, samostojne podjetnike, društva in druge zasebnike. V zadnjem delu diplomske je iz tega izpeljan prikaz tega, za kaj lahko zasebniki in manjša podjetja uveljavljajo davčne olajšave in kateri drugi ekonomski in finančni instrumenti, za spodbujanje zasebnega sektorja k prehodu na okolju prijaznejšo gospodarstvo, so jim na razpolago. Predstavljeni so tudi pogoji, pod katerimi lahko zavezanci zmanjšajo svojo davčno obveznost na račun vlaganja sredstev v ohranjanje okolja.
Ključne besede: okoljska politika, varovanje okolja, okoljske dajatve, davčne olajšave, finančni instrumenti
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 1747; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

10.
PRIMERJALNA ANALIZA UPRAVLJANJA TVEGANJ V DEJAVNOSTI PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE
Vesna Medoš, 2016, magistrsko delo

Opis: Upravljanje tveganj je izredno pomemben proces v delovanju vsake organizacije in je prisoten tako v finančnem kakor tudi v realnem sektorju. Podjetja so se tega procesa še posebej pričela zavedati in ga prepoznati po nastanku globalno – finančne krize v letu 2008, ki je vplivala na uspešnost poslovanja udeležencev v obeh sektorjih. Zaradi tega je izredno pomembno, da vsa tveganja pravočasno prepoznamo, sprejmemo ukrepe in jih z njimi obvladujemo ter tako pripomoremo k poslovnemu uspehu podjetja ali pa celo njegovemu obstoju. Upravljanje tveganj ni samo proces, ki prinaša stroške, temveč je tudi proces, ki vpliva na način povečevanja vrednosti podjetja. Magistrska naloga je praktično usmerjena in zasnovana na primerjalni analizi upravljanja tveganj v panogi proizvodnje električne energije. Zaradi globalne finančne krize, spremenljivih razmer na trgu električne energije, direktiv EU za izpolnjevanje kvot iz obnovljivih virov energije, je v panogi proizvodnje električne energije posebej izpostavljeno obvladovanje finančnih tveganj. V nalogi smo na osnovi objavljenih letnih poročil želeli ugotoviti razvoj upravljanja tveganj v desetletnem obdobju pri poslovanju HSE in izvesti primerjalno analizo s podjetjem iz tujine- Skupina Statkraft, s poudarkom na obvladovanju finančnih tveganj in izbiro finančnih instrumentov za njihovo obvladovanje. Obe podjetji finančna tveganja uspešno obvladujeta in uporabljata enake finančne instrumente. V primerjavi s tujim podjetjem je HSE finančnim tveganjem bolj izpostavljena, predvsem zaradi največje finančne slovenske investicije v energetiki v izgradnjo blok 6, vendar pa ga s sprejetimi ukrepi v analiziranem obdobju uspešno obvladuje. Magistrska naloga je v splošnem razdeljena na dva dela, teoretični in empirični. V teoretičnem delu na kratko podamo spoznanja s področja tveganj, posameznih vrst tveganj s poudarkom na finančnih tveganjih. V empiričnem delu pa najprej na kratko predstavimo panogo proizvodnje električne v Sloveniji in na Norveškem ter izvedemo primerjalno analizo procesa upravljanja tveganj med HSE in Skupino Statkraft. Pri tem enako kot v teoretičnem delu posebno pozornost namenimo prav finančnim tveganjem. Na koncu magistrske naloge sledi Sklep v katerem povzamemo bistvene ugotovitve, potrdimo ali ovržemo postavljeni hipotezi ter podamo smernice za prihodnost.
Ključne besede: tveganje, finančna tveganja, upravljanje s tveganje, izvedeni finančni instrumenti, panoga proizvodnje električne energije
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1352; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici