| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


211 - 213 / 213
Na začetekNa prejšnjo stran13141516171819202122Na naslednjo stranNa konec
211.
212.
OGLJIČNI ODTIS FINANČNIH USTANOV
Marina Krošel, 2012, diplomsko delo

Opis: Ogljični odtis je v svetu vse bolj razširjen in tudi pri nas že uporabljen izračun, ki ga uporabljajo tako podjetja, organizacije, vladne in javne ustanove. Zaradi vedno večjega zavedanja vseh negativnih posledic, ki jih toplogredni plini puščajo za sabo, pa ogljični odtis pridobiva tudi na pomembnosti. Za izračun le-tega so predpisani standardi, ki se uporabljajo, sekundarne baze podatkov, načini poročanja izračunov in komuniciranja z javnostjo. Zavedati se moramo tudi pomanjkljivosti, ki jih ogljični odtis nosi s sabo, in sicer, da ta izračun upošteva le delček negativnih vplivov emisij na okolje. V diplomskem delu sem opredelila zahteve nizkoogljične družbe in gospodarstva, opisala vire nastajanja toplogrednih plinov ter njihov vpliv na okolje, opisala metodologijo določevanja ogljičnega odtisa, ugotovila pomen le-tega za podjetja in druge organizacije, primerjala ogljična odtisa dveh bank in ugotovila zakaj prihaja do razlik med njima. S tem sem potrdila hipoteze, da je ogljični odtis odvisen od velikosti finančne institucije, razširjenosti e-poslovanja banke, da je cena okoljskih dajatev, ki jo institucija plačuje odvisna od države, v kateri se nahaja, da bo ogljični odtis v prihodnje vse bolj razširjen, da imajo institucije kot so banke, največji delež izpustov toplogrednih plinov zaradi mobilnosti, ogrevanja v kurilni sezoni in razsvetljave ter da je možno tudi v bankah zmanjševati ogljični odtis z različnimi ukrepi. S primerjalno analizo Svetovne banke in Evropske investicijske banke je bila ugotovljena pomembnost točnosti uporabe podatkov pri izračunavanju ogljičnega odtisa, primerjave metod izračunavanja, interpretacije rezultatov in možni načini zmanjševanja toplogrednih plinov.
Ključne besede: Nizkoogljična družba, ogljični odtis, toplogredni plini, finančne ustanove
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1858; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (516,00 KB)

213.
Success factors in new financial services development
Mojca Nekrep, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku proučujemo uspešnost razvoja novih finančnih storitev v odvisnosti od razvojnega procesa in vplivnih dejavnikov: trženjska sinergija, kakovost novih finančnih storitev, značilnosti trga, organizacijska kultura in znanje. Rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu finančnih institucij v Sloveniji, kažejo, da je uspešnost inovacijskih aktivnosti najmočneje odvisna od uvedbe novih storitev na trg in od značilnosti slovenskega finančnega trga. Za uspešnost pa so pomembni tudi dejavniki organizacijska kultura znanje in trženjska sinergija.
Ključne besede: inovacije, inovativnost, modeli, finančne ustanove, finance, storitve, Slovenija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 339; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici