| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 215
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza mobilnih denarnic
Neja Sedovnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Sodobna tehnologija vedno bolj vpliva na način plačevanja in želi kupcu zagotoviti čim bolj hitro in preprosto izkušnjo plačila. Obstaja že veliko vrst elektronskih plačilnih sredstev, ki gotovino vedno bolj potiskajo v preteklost. Da pa vse finančne storitve delujejo kar se da dobro, pa skrbijo finančne ustanove, katere se specializirajo za opravljanje na trgu denarja in kapitala. Med novejša plačilna sredstva spada mobilna denarnica. Ta posamezniku omogoča, da lahko opravi nakup brez fizične denarnice in nepotrebnega kopičenja računov. Na njej se shranjuje vsa zgodovina transakcij, kar olajša uveljavljanje garancij. Kakšni so pogoji in način plačila z mobilno denarnico smo opisali na primeru Apple Pay, mBills in VALÚ. Glede na pridobljene podatke smo opravili primerjalno analizo mobilnih denarnic in opisali osebno izkušnjo plačila z izbrano mobilno denarnico.
Ključne besede: Mobilna denarnica, elektronska plačilna sredstva, elektronski denar, finančne storitve, finančne ustanove.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 522; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (589,71 KB)

2.
Ropi finančnih ustanov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Mitja Drekonja, 2019, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo v prvem, teoretičnem delu, obravnava problematiko ropov, predvsem tistih, ki so jih storilci izvedli v finančnih ustanovah. Te so zaradi skoncentriranih vrednosti denarnih in drugih sredstev izrazito izpostavljene varnostnim tveganjem, ki v najhujših primerih lahko vključuje ubite posameznike (zaposlene, uporabnike, naključne druge). Uniformirani policisti in kriminalisti morajo biti vseskozi na preži in pripravljeni za »akcijo«, saj so roparji finančnih ustanov izjemno iznajdljivi, agresivni, nepredvidljivi itd. Tega se morajo še zlasti zavedati zaposleni, ki se lahko iz oči v oči znajdejo pred njimi, takrat ko to najmanj pričakujejo in so zaradi tega pogosto nepripravljeni in lažje obvladljivi, viktimizirani.
Ključne besede: diplomske naloge, finančne ustanove, kaznivo dejanje ropa, zasebno varovanje, opis roparjev, prevencija
Objavljeno v DKUM: 17.01.2020; Ogledov: 944; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (626,57 KB)

3.
Success factors in new financial services development
Mojca Nekrep, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku proučujemo uspešnost razvoja novih finančnih storitev v odvisnosti od razvojnega procesa in vplivnih dejavnikov: trženjska sinergija, kakovost novih finančnih storitev, značilnosti trga, organizacijska kultura in znanje. Rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu finančnih institucij v Sloveniji, kažejo, da je uspešnost inovacijskih aktivnosti najmočneje odvisna od uvedbe novih storitev na trg in od značilnosti slovenskega finančnega trga. Za uspešnost pa so pomembni tudi dejavniki organizacijska kultura znanje in trženjska sinergija.
Ključne besede: inovacije, inovativnost, modeli, finančne ustanove, finance, storitve, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 803; Prenosov: 45
URL Povezava na celotno besedilo

4.
OGLJIČNI ODTIS FINANČNIH USTANOV
Marina Krošel, 2012, diplomsko delo

Opis: Ogljični odtis je v svetu vse bolj razširjen in tudi pri nas že uporabljen izračun, ki ga uporabljajo tako podjetja, organizacije, vladne in javne ustanove. Zaradi vedno večjega zavedanja vseh negativnih posledic, ki jih toplogredni plini puščajo za sabo, pa ogljični odtis pridobiva tudi na pomembnosti. Za izračun le-tega so predpisani standardi, ki se uporabljajo, sekundarne baze podatkov, načini poročanja izračunov in komuniciranja z javnostjo. Zavedati se moramo tudi pomanjkljivosti, ki jih ogljični odtis nosi s sabo, in sicer, da ta izračun upošteva le delček negativnih vplivov emisij na okolje. V diplomskem delu sem opredelila zahteve nizkoogljične družbe in gospodarstva, opisala vire nastajanja toplogrednih plinov ter njihov vpliv na okolje, opisala metodologijo določevanja ogljičnega odtisa, ugotovila pomen le-tega za podjetja in druge organizacije, primerjala ogljična odtisa dveh bank in ugotovila zakaj prihaja do razlik med njima. S tem sem potrdila hipoteze, da je ogljični odtis odvisen od velikosti finančne institucije, razširjenosti e-poslovanja banke, da je cena okoljskih dajatev, ki jo institucija plačuje odvisna od države, v kateri se nahaja, da bo ogljični odtis v prihodnje vse bolj razširjen, da imajo institucije kot so banke, največji delež izpustov toplogrednih plinov zaradi mobilnosti, ogrevanja v kurilni sezoni in razsvetljave ter da je možno tudi v bankah zmanjševati ogljični odtis z različnimi ukrepi. S primerjalno analizo Svetovne banke in Evropske investicijske banke je bila ugotovljena pomembnost točnosti uporabe podatkov pri izračunavanju ogljičnega odtisa, primerjave metod izračunavanja, interpretacije rezultatov in možni načini zmanjševanja toplogrednih plinov.
Ključne besede: Nizkoogljična družba, ogljični odtis, toplogredni plini, finančne ustanove
Objavljeno v DKUM: 16.10.2012; Ogledov: 2723; Prenosov: 456
.pdf Celotno besedilo (516,00 KB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici