1. Pogoste ovire na začetku podjetniške poti mladega podjetnikaAljaž Vitko, 2017, diplomsko delo Opis: V praksi slišimo za veliko poskusov ustanovitve podjetij, žal pa veliko teh (pre)hitro propade. Trg je do podjetij neizprosen, ne dopušča površnosti in neorganiziranosti. Ovir, na katere lahko naleti mlad podjetnik ob ustanovitvi podjetja ni malo, je pa od njega odvisno, kako se bo z njimi spopadel, koliko ga bodo prizadele oziroma ali se jim bo celo uspel izogniti.
Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu smo predstavili temeljne pojme, pogoste ovire ob ustanovitvi podjetja, del raziskave Globalnega podjetniškega monitorja (GEM) in spodbude podjetništvu. Za namen drugega dela diplomskega projekta smo sestavili anketni vprašalnik, s katerim smo izvedeli ali bi se študenti Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru podali v svet podjetništva in katere ovire pričakujejo na podjetniški poti. Rezultate prikazujemo s pomočjo grafov in tabel. Skozi ves diplomski projekt potrjujemo, da ovire na začetku podjetniške poti mladega podjetnika vsekakor so, vendar pa perspektivnim podjetnikom predstavljajo izziv, s katerim se je vredno spopasti.
Ključne besede: Podjetništvo, mlad podjetnik, ovire podjetnika, finančne težave, pomanjkanje podjetniškega znanja, spodbude podjetništvu
Objavljeno v DKUM: 09.11.2017; Ogledov: 1093; Prenosov: 119
 Celotno besedilo (1,23 MB) |
2. DAVČNE IN DRUGE FINANČNE SPODBUDE V REPUBLIKI SLOVENIJI NA PODROČJU ZEMELJSKEGA PLINA KOT GORIVA V PROMETUTina Štrukelj, 2016, magistrsko delo Opis: Zemeljski plin ni nova vrsta pogonskega goriva v prometu, saj se uporablja v prometu že dalj časa, pri čemer je statistično gledano njegova uporaba na slovenskih tleh praktično zanemarljiva. V magistrski nalogi je analizirana trenutna pravna ureditev v Sloveniji, ki kaže, da slovensko okolje ne spodbuja uporabe zemeljskega plina kot pogonskega goriva v prometu. V pravni ureditvi ni zaslediti vidnejših in učinkovitejših davčnih in drugih finančnih spodbud, ki bi neposredno, same zase, ali v souporabi z drugimi pravnimi normami, stimulativno vplivale ali na investitorja v infrastrukturo za polnjenje goriva ali na uporabnika vozil na zemeljski plin kot glavna udeleženca na omenjenem trgu v Sloveniji.
Zemeljski plin se kot gorivo v potniškem cestnem prometu uporablja večinoma v plinastem stanju (CNG oz. SZP), v tovornem cestnem promet pa tudi v tekočem stanju (LNG oz. UZP). Sodi med alternativna goriva, za katera velja, da manj onesnažujejo okolje. Ker sodi promet med večje onesnaževalce okolja, je bila zaradi blažitve njegovih negativnih vplivov na okolje na ravni Evropske Unije sprejeta tudi Direktiva 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, katere namen je pospešiti razmah trga z alternativnimi gorivi. Direktiva nalaga državam članicam (in tako tudi Sloveniji), da morajo v letu 2016 sprejeti nacionalne okvire politike z opredelitvijo državnih ciljev in podpornih ukrepov za razvoj trga, povezanega z alternativnimi gorivi. Tako bo Slovenija morala preučiti tudi potrebo po spodbujanju uporabe zemeljskega plina kot pogonskega goriva v prometu, in sicer nedvomno zaradi obveznosti prenosa Direktive 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, nadalje pa morda tudi v luči izpolnjevanja prevzetih nacionalnih okolijskih ciljev. Pri preučevanju ustreznosti različnih davčnih in drugih finančnih spodbud pa bo treba upoštevati tudi pravila o državnih pomočeh. Prav tako so v nalogi predstavljene tuje prakse in teorije, ki bi jih lahko uporabili pri oblikovanju optimalnih državnih politik. V sklepnem delu je v nalogi predstavljen nabor možnih davčnih in drugih finančnih spodbud, ki bi jih bilo mogoče umestiti v slovenski pravni red.
Ključne besede: davčne spodbude, finančne spodbude, alternativna goriva, CNG, okolijski davki, državne pomoči
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1405; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,82 MB) |
3. ANALIZA ATRAKTIVNOSTI NALOŽBE V SOLARNE OGREVALNE SISTEMEMarko Kores, 2014, magistrsko delo Opis: Višje cene energentov nas vse bolj silijo k varčevanju in k učinkoviti rabi energije. Omejenost fosilnih virov energije ter želja po večji energetski neodvisnosti nas vodita k uporabi obnovljivih virov energije. Slovenija ima na področju obnovljivih virov še veliko neizrabljenih potencialov. Že poimenovanje Slovenije kot dežele na sončni strani Alp kaže na to, da imamo sonca dovolj za izkoriščanje v ogrevalne namene. Sonce smatramo kot trajnostni vir energije in ga je mogoče ob pravilnem načrtovanju uporabiti kot vir za ogrevanje, ki prinaša prihranke.
Osnovni namen magistrskega dela je bil analizirati možnost uporabe sonca kot alternativnega vira ogrevanja. Magistrsko delo smo vsebinsko razdelili na dva dela - teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo s pomočjo domače in tuje literature opredelili energetiko in potrebe po energiji. Sledila je opredelitev obnovljivih virov (v nadaljevanju OVE), prikaz vrst OVE in ekonomsko tehnični potencial OVE v Sloveniji. Preučili smo, katere spodbude za rabo OVE so na voljo v Sloveniji.
V empiričnem delu smo analizirali ponudbo sprejemnikov sončne energije (v nadaljevanju SSE) in pripadajoče opreme na slovenskem trgu ter analizirali ceno SSE uvoženega iz Kitajske. Na podlagi podatkov pridobljenih s strani Eko sklada smo analizirali razširjenost investicij v obnovljive vire ter po enakem ključu analizirali razširjenost investicij v solarne termalne sisteme. Po pregledu dobrih praks samogradnje sončnih sprejemnikov energije doma in v tujini smo podali oceno o smiselnosti samogradnje SSE ob upoštevanju cen teh rešitev na trgu.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, investicije, finančne spodbude, analiza trga SSE, samogradnja SSE
Objavljeno v DKUM: 29.07.2014; Ogledov: 1450; Prenosov: 248
Celotno besedilo (1,67 MB) |
4. 7. OKVIRNI PROGRAM EVROPSKE UNIJE IN FINANČNE SPODBUDE ZA MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJANataša Biadov, 2010, diplomsko delo Opis: Mala in srednje velika podjetja imajo pomembno vlogo tako v slovenskem kot celotnem gospodarstvu Evropske unije. Predstavljajo kar 99 % vseh podjetij in zagotavljajo okrog 75 milijonov delovnih mest.
Lahko trdimo, da je podjetništvo gonilna sila inovacij, konkurenčnosti in gospodarske rasti, s tem pa so spodbude za podporo razvoja v srednjih in malih podjetjih kot najbolj dinamičnega dela gospodarstva zelo pomembne. Tega pomena se zaveda tudi Evropska skupnost. Načinov, kako podjetja sledijo aktualnemu gospodarskemu razvoju, je veliko. Slovenskim podjetjem je zaradi njihove majhnosti težko sprejemati strateške odločitve o investicijah v raziskave in razvoj, saj je tveganje preveliko. Za Slovenijo so take spodbude in ukrepi še toliko bolj pomembni, saj po deležu malih in srednje velikih podjetjih zaostajamo za Evropo. Eden izmed manj tveganih načinov za lažje sprejemanje strateških odločitev je sodelovanje v sofinanciranih projektih Evropske unije, skozi okvirni program, program konkurenčnosti in inovacij, program EUREKA, s pridobivanjem sredstev preko strukturnih in kohezijskih skladov,…
Evropska skupnost nenehno poudarja, da je potrebno okrepiti znanstvene in tehnološke temelje industrije Skupnosti ter s tem zagotoviti visoko raven konkurenčnosti na mednarodni ravni. Evropski svet je v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000 priznal osrednjo vlogo raziskav ter s tem določil nov strateški cilj Evropske unije: postati najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti s številčnejšimi in boljšimi delovnimi mesti ter z večjo socialno kohezijo. 7. okvirni program ima pomembno vlogo pri doseganju lizbonske strategije. S tem programom želi Evropska skupnost postati vodilni svetovni raziskovalni prostor.
Statistični podatki zgovorno kažejo na uspešnost Slovenije v 7. okvirnem programu tako po številu udeležencev kot višini pridobljenih sredstev. V okviru programa se izvajajo razpisi, ki so še posebej namenjeni MSP, saj so ključnega pomena za izvajanje prenovljene lizbonske strategije, gospodarsko rast in zaposlovanje. V Sloveniji obstaja kar nekaj malih in srednje velikih podjetij, ki so bila skozi okvirne programe EU uspešna in tako postala prepoznavna. Eden od takih podjetij je podjetje XLAB d.o.o, ki se zaveda potrebe po stalni inovativnosti in razvoju.
Ključne besede: mala in srednje velika podjetja – MSP, finančne spodbude Evropske Unije, 7. okvirni program, evropski raziskovalni prostor – ERA
Objavljeno v DKUM: 08.12.2010; Ogledov: 2395; Prenosov: 176
Celotno besedilo (475,64 KB) |
5. INOVATIVNE TEHNOLOGIJE PRIDOBIVANJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROVMarko Kores, 2009, diplomsko delo Opis: Globalne vremenske spremembe, nova zakonodaja, strmenje k čistejšim in okolju prijaznim tehnologijam so in bodo pripomogle k razvoju inovativnih izdelkov pridobivanja energije iz OVE. Pričakovati je, da se bodo cene tehnologij nižale. Prav tako bo Evropska unija namenjala vedno več denarja za raziskave in razvoj na tem področju. V Sloveniji s finančnimi sredstvi spodbujajo gradnjo sončnih elektrarn Eko sklad, Ministrstvo za kmetijstvo, država s fiksnimi odkupnimi cenami električne energije.
Evropska unija strmi k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, pri čemer bodo velik doprinos k zmanjšanju prinesle tehnologije koriščenja OVE. Plan Evropske unije je do leta 2020 pridobiti 20% energije iz OVE. V Sloveniji bi naj do leta 2020 pridobili 25% vse energije iz OVE.
Ker je podjetij, ki ponujajo gradnjo sončnih elektrarn vedno več je pomembno, da podjetja pri zadržanju in večanju tržnega deleža uporabljajo nove — inovativne izdelke.
Ključne besede: Invencija, inovacija, eko inovacija, obnovljivi viri, finančne spodbude EU in Slovenije, Enersis d.o.o.
Objavljeno v DKUM: 04.06.2010; Ogledov: 3280; Prenosov: 275
Celotno besedilo (1,31 MB) |
