| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Finančna preiskava FURSA [i. e. FURS-a] : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jan Šober, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti način delovanja Finančne uprave Republike Slovenije, s fokusom na finančni preiskavi ter bralcem približati, kako izgledajo finančne preiskave in sam postopek inšpekcijskega nadzora. V ta namen je najprej predstavljena zgodovina carinske in davčne uprave, ker sta danes ti dve upravi združeni v eno enoto, današnjo Finančno upravo Republike Slovenije (FURS). Nadalje je predstavljena Finančna uprava Republike Slovenije; enoten državni organ, ki deluje na področju davkov, ureja naloge inšpekcijskega nadzora ter pravilnosti in pravočasnega izvrševanja davčnih in drugih obveznosti, nadzor nad vnosom, iznosom in tranzitom blaga, finančnega nadzora, finančne preiskave in ostalih nalog. Od leta 2014 Finančna uprava deluje kot enoten organ v sestavi Ministrstva za finance. Diplomska naloga je osredotočena na delovanje Finančne uprave, opravljanje finančnega nadzora in finančne preiskave. Z spremembo Zakona o finančni upravi, je izboljšana učinkovitost in delovanje finančne uprave. V diplomski nalogi so navedene spremembe zakona, ki so bile predlagane s strani državnega zbora in so vplivale na uspešnost in učinkovitost delovanja finančne uprave. Finančno preiskavo je možno izvesti tudi, če obstaja samo sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim se kršijo predpisi Finančne uprave, ker so naloge FURS-a da omejuje gospodarsko kriminaliteto. Opisani so postopki, ki jih mora davčni organ omogočiti, da se izvede finančna preiskava nad stranko. Po drugi strani, pa mora biti stranki tekom inšpekcijskega nadzora omogočeno, da izpodbija dokaze pridobljene v finančni preiskavi. V diplomski nalogi so preučevani tudi primeri finančnih preiskav FURS-a in podane ugotovitve.
Ključne besede: finančne preiskave, Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), finance, finančni nadzor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 389; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

2.
Policija in finančna uprava v boju zoper finančno kriminaliteto v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anja Ameršek, 2022, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo predstavlja problematiko finančne kriminalitete v Republiki Sloveniji ter kako se s tem spopadata Policija in Finančna uprava Republike Slovenije. Problematiki finančne kriminalitete v zadnjih letih namenjamo vedno večjo pozornost, tako v Sloveniji kot tudi širše po svetu. Razlog za to je predvsem vedno višje število kaznivih dejanj iz tovrstnega področja. Finančno kriminaliteto uvrščamo med najpogostejše oblike gospodarske kriminalitete, poleg tega pa predstavlja izredno zapleteno odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje tega. Diplomsko delo se osredotoča na odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje finančne kriminalitete s strani Policije, kamor sodi tudi Nacionalni preiskovalni urad. Poleg Policije ima velik vpliv na boj zoper finančno kriminaliteto tudi Finančna uprava Republike Slovenije, ki je nastala leta 2014 z združitvijo Davčne in Carinske službe. V diplomski nalogi so predstavljeni tudi načini in metode, s katerimi Policija in Finančna uprava omejujeta finančno kriminaliteto v Sloveniji. Ugotovili smo, da je Republika Slovenija že sprejela predpise in ukrepe, ki so pomembni za boj proti finančni kriminaliteti. Mednje spada tudi Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete, ki velja za obdobje 2019–2023. Poleg ukrepov so začeli razvijati nove organe, kot na primer Nacionalni preiskovalni urad, in metode, ki pomembno prispevajo k izboljšanju stanja na področju finančne kriminalitete. Pomembno je tudi sodelovanje Slovenske policije in Finančne uprave, saj pozitivno pripomoreta k večji učinkovitosti pri odkrivanju ter preiskovanju kaznivih ravnanj.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, finančna uprava, finančna kriminaliteta, kazniva dejanja, finančne preiskave
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 854; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

3.
Modeli odvzema premoženja nezakonitega izvora - pravni, organizacijski in izvedbeni vidiki : doktorska disertacija
Katja Rejec Longar, 2018, doktorska disertacija

Opis: V zadnjih letih se je iz ZDA tudi v Evropo preselila ideja, da je najučinkovitejši spopad z organiziranim in ekonomskim kriminalom odvzem premoženjske koristi oziroma nezakonito pridobljenega premoženja. S porastom organizirane kriminalitete so se namreč organizirane kriminalne združbe dokopale do precejšnje finančne moči ter z umazanim denarjem začele prodirati tudi v legalne sfere delovanja. Zaporne kazni za pregon tovrstnih aktivnosti niso več učinkovite v zadostni meri, zlasti ker imajo združbe z znatnimi finančnimi sredstvi s korupcijo moč vplivati na odločanje tako organov pregona, sodstva kot tudi finančnih institucij in celo zakonodajalcev. Opisanim specifikam organiziranega kriminala so se morala prilagoditi tudi orodja za boj proti njem. Eno od najučinkovitejših je zagotovo uporaba postopkov odvzema premoženja nezakonitega izvora. V teoretičnem delu smo opredelili koncept odvzema premoženja nezakonitega izvora ter predstavili nekatere kritične poglede nanj. Ugotovili smo, da je odvzem premoženja š širši pojem kot je zgolj zaplemba premoženja saj obsega pet faz: 1. finančna preiskava, 2. zavarovanje premoženja, 3. zaplemba, 4. izvršba odločbe o zaplembi in 5. razpolaganje s premoženjem.. Na podlagi tega smo analizirali akte mednarodnih organizacij ter med seboj primerjali ureditve štirih držav članic EU, ki so na tem področju uspešne, ter Slovenije. Iz naše analize obveznosti in priporočil, ki nam jih nalagajo mednarodne organizacije ter iz primerijalno pravne analize ureditve držav članic EU, ki so na tem področju uspešne, izhaja, da morajo biti znotraj nacionalnega pravnega reda vse faze postavljene sistematično in mora celoten postopek biti istočasno podprt z ustreznimi centraliziranimi organizacijskimi strukturami. V empiričnem delu smo izvedli anketo med slovenskimi policisti in tožilci. Na podlagi analize njihovih odgovorov smo ugotovili, da policisti in tožilci načeloma podpirajo odvzem premoženja nezakonitega izvora. Hkrati jih velika večina meni da slovenska zakonodaja ni sistematična in da ne daje dobre podlage za učinkovito izpeljavo postopka v kazenskem ali v civilnem okvirju. V povezavi z ustreznostjo slovenske organizacijske strukture na področju odvzema premoženja tako policisti in tožilci močno podpirajo ustanovitev dveh centraliziranih organov, prvega za izvajanje finančnih preiskav in postopka odvzema in drugega za upravljanje z zavarovanim in odvzetim premoženjem. Natančna analiza določb slovenske zakonodaje, ki ureja odvzem premoženja v kazenskem in civilnem postopku ter odsotnost centraliziranih organziacijskih struktur pritrjujeta stališčem slovenskih policistov in tožilcev. Na podlagi ugotvoljenih standardov, ki zagotavljajo učinkovitost postopka oidzvema premoženja, tj sistematična urejenost vseh faz ter centralizirana organizacijska struktura, smo izdelali priporočila za vzpostavitev odvzema premoženja v Sloveniji, ki so uporabna tudi za druge države s kontinentalnim pravnim sistemom.
Ključne besede: finančne preiskave, odvzem premoženja nezakonitega izvora, zavarovanje premoženja, zaplembe, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 23.05.2018; Ogledov: 3015; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

4.
Problematika pridobivanja podatkov pri izvedbi finančnih preiskav : diplomsko delo visokošolskega diplomskega študija Varnost in policijsko delo
Andrej Žgajnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Eden temeljnih ciljev storilcev za izvrševanje kaznivih dejanj je pridobitev premoženjske koristi, s katero v nadaljevanju prosto razpolagajo. Na drugi strani pa je državi bistveno, da se nezakonito pridobljeno premoženje ali premoženjska korist storilcu, ali osebi, kateri je bila ta korist prenesena, odvzame. Trenutno slovenski državni aparat pozna tri različne postopke, s katerimi ugotavlja premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega – tako imenovane finančne preiskave. Finančne preiskave v sklopu svojih pristojnosti v Sloveniji opravljajo tožilstvo in Finančna uprava RS, policija pa izvaja finančne preiskave v okviru pooblastil in pristojnosti, ki so opredeljene v Kazenskem zakoniku (KZ-1, 2008) in Zakonu o kazenskem postopku (ZKP, 2012), dolžnost opravljanja finančnih preiskav pa ji nalaga tudi Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol, 2013). V diplomski nalogi smo proučili postopke pridobivanja podatkov o premoženju osumljencev kaznivih dejanj, potrebnih za izvedbo finančnih preiskav, ki jih izvaja policija. Identificirali in analizirali smo težave pridobivanja in vrednotenja pridobljenih podatkov o premoženju subjekta finančne preiskave iz uradnih evidenc naših državnih institucij ter problematiko pridobivanja podatkov iz tujine. Ugotovili smo, da so finančne preiskave zaradi neučinkovitega sodelovanja in nepovezanosti evidenc državnih organov izredno dolgotrajne, pridobljeni podatki pa ne razkrivajo konkretnega premoženja. Pridobivanje podatkov iz tujine postopke še dodatno podaljša, v nekaterih primerih pa podatki sploh niso dostopni. Za pridobivanje konkretnejših podatkov, poenostavitev postopkov in dvig uspešnosti opravljenih finančnih preiskav bi bile potrebne korenite sistemske rešitve, tako na nivoju države, kot tudi na meddržavnem nivoju.
Ključne besede: finance, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, protipravna premoženjska korist, finančne preiskave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.01.2017; Ogledov: 1791; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (567,72 KB)

5.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici