| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
FINANCIRANJE INVESTICIJ V VAROVANA STANOVANJA
Mateja Finžgar, 2010, diplomsko delo

Opis: Staranje človeka je proces, ki poteka vse življenje. V razvitem svetu je že dlje časa značilno podaljševanje življenjske dobe prebivalstva. Proces staranja prebivalstva je predvsem v razvitejših državah tesno povezan z zniževanjem rodnosti in smrtnosti starejšega prebivalstva, kar vpliva na starostno strukturo prebivalstva. Dejstvo je, da se tudi prebivalstvo v Sloveniji stara in da število starejših občanov, starih nad 65 let, narašča. Napovedi za prihodnost obetajo naraščanje povpraševanja po zagotovitvi sodobnejših nastanitvenih zmogljivosti za tiste prebivalce, ki sicer še ne potrebujejo domskega varstva, vendar ne morejo živeti povsem samostojno, saj potrebujejo nego ali delno pomoč druge osebe in prav temu so namenjena varovana oziroma oskrbovana stanovanja. Varovana stanovanja so namensko grajena stanovanja in tehnično prilagojena starejšim in funkcionalno oviranim ljudem. Namenjena so starejšim od 65 let, katerim starost in zdravstvene razmere dopuščajo razmeroma samostojno življenje ob manjši ali večji pomoči strokovnega osebja. Stanovalci so tako deležni socialne in zdravstvene oskrbe štiriindvajset ur dnevno čez vse leto. Praviloma se varovana stanovanja nahajajo v neposredni bližini domov za starejše, saj je v teh domovih praviloma prisotna tudi socialno-zdravstvena služba, ki skrbi za socialno oskrbo in nego oskrbovanca. Podatki o zasedenosti objektov z varovanimi stanovanji po posameznih občinah potrjujejo, da je zanimanje na slovenskem trgu za varovana stanovanja zelo veliko in da povpraševanje presega ponudbo tovrstnih stanovanj. Pri gradnji varovanih stanovanj je pomembno dobro poznavanje vseh temeljnih komponent izvedbe investicijskega projekta z oblikovanjem ustreznega predloga finančne konstrukcije, ki naj bi vseboval stvarno napoved gibanja denarnih tokov v obdobju financiranja investicije in v obdobju njenega odplačevanja. Rentabilnost naložbe lahko opredelimo z izračunom nekaterih pomembnejših kazalnikov učinka naložbe z upoštevanjem razmerja med donosom in vloženimi sredstvi, hkrati pa je treba upoštevati še stroške financiranja in rentabilnost lastnih virov financiranja z namenom določitve take ekonomske cene za kvadratni meter stanovanja, ki bo sprejemljiva tako za najemnika kot za samega investitorja, ki stremi k zapolnitvi vseh razpoložljivih zmogljivosti. Odločitev o investiciji je ena najpomembnejših poslovnih odločitev za vsakega investitorja. Investitor se danes odloča o višini vložka potrebnih denarnih sredstev s ciljem maksimiziranja koristnosti v prihodnosti. Za analizo učinkovitosti investicijskega projekta moramo zato izbrati takšna merila, ki so usklajena s standardi, normativi in predvidenimi stroški naložbe in hkrati omogočajo izbiro najdonosnejše naložbe med različnimi možnostmi. V zvezi z ocenjevanjem uspešnosti projekta se tako običajno uporablja delitev na statične in dinamične metode. Pri obeh pristopih se za oceno uporablja določena metodologija, s tem da statične metode ne upoštevajo časovne komponente, medtem ko dinamične metode čas upoštevajo kot element pri trajanju investicije in ocenjevanju donosnosti naložbe. Pri financiranju investicij se lahko potencialni investitorji odločijo bodisi za projektno oziroma zunajbilančno financiranje bodisi izberejo katero od drugih oblik financiranja investicijskih projektov (leasing, samofinanciranje, dolžniško financiranje). Po drugi strani glavne vire financiranja investicijskih projektov med drugim predstavljajo tako komercialne banke in rizični kapital kot izdaja obveznic na domačem ali mednarodnih trgih kapitala. Na področju gradnje oskrbovanih stanovanj imata pomembno vlogo Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki je bil leta 1991 ustanovljen z namenom izvajanja nacionalnega stanovanjskega programa oziroma za spodbujanje stanovanjske gradnje, prenove in vzdrževanja stanovanj, ter Nepremičninski sklad Republike Slovenije, ki sofinancira pridobivanje varovanih stanovanj za starejše na način, da daje dogoročna p
Ključne besede: Staranje prebivalstva, vzroki in posledice staranja prebivalstva, institucionalna mreža storitev za starejše občane, varovana stanovanja, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Nepremičninski sklad Republike Slovenije, predlog finančne konstrukcije, ocena učinkovitosti investicijskega projekta, statične metode, dinamične metode, projektno financiranje, javno in zasebno partnerstvo, leasing, samofinanciranje, dolžniško financiranje, komercialne banke, izdaja obveznic, rizični kapital.  
Objavljeno: 14.12.2010; Ogledov: 2428; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
PRIMERJAVA PRAVNIH IN FINANČNIH POSLEDIC PRISILNE PORAVNAVE IN STEČAJA
Špela Jager, 2011, diplomsko delo

Opis: Kriza v podjetju pripelje podjetje do insolventnih postopkov. Prav prezadolženost oziroma insolventnost je tista, ki pripelje do finančne krize v podjetju in posledično do nujnosti izvedbe insolventnih postopkov. Podjetje navadno najprej uvede postopek prisilne poravnave, kajti želi ohraniti poslovanje podjetja. Prisilna poravnava je torej postopek, kjer se izvede finančno prestrukturiranje. Načrt finančnega prestrukturiranja namreč vsebuje metode, s katerimi poskušamo izboljšati finančno stanje podjetja ter nadaljevati z njegovim poslovanjem. Stečaj pa je postopek, ki se uvede po tem, ko ni nikakršnega upanja več za poslovanje podjetja. Torej celotno premoženje insolventnega dolžnika se pretvori v stečajno maso iz katere se kasneje poplačajo terjatve upnikov in pa stroški celotnega postopka. Ob koncu diplomske naloge lahko potrdimo tudi trditev iz uvoda, da se posledice prisilne poravnave in stečaja res razlikujejo. Sicer gre za precej več podobnosti pri pravnih posledicah. Tukaj lahko opazimo iste pravne posledice glede terjatev upnikov, ki se spremenijo iz nedenarnih v denarne, občasne v enkratne, iz tuje v domačo valuto. V obeh primerih gre tudi za možnost pobota terjatev. Precej drugače pa je pri finančnih posledicah. Pri prisilni poravnavi je bistvo finančno prestrukturiranje, ki ima različne metode. Najpogostejša je zmanjšanje in odlog plačila. Medtem ko gre pri stečaju za preoblikovanje celotnega premoženja insolventnega dolžnika v stečajno maso, iz katere se najprej poravnajo stroški stečaja nato pa terjatve upnikov. Pri poravnanju terjatev upnikov imajo pri obeh postopkih prednost tisti upniki, katerih terjatve so zavarovane. Vse te pravne in finančne posledice pa vplivajo na izbor postopka. Pomembno je namreč analizirati koristi in povzročeno škodo za udeležence v postopku prisilne poravnave in v postopku stečaja. Vendar smo ugotovili, da ima vsak udeleženec tako pri enem kot tudi pri drugem postopku nekaj koristi, hkrati pa tudi ogromno povzročene škode. Pri upnikih je to predvsem izguba velikega dela terjatev, pri zaposlenih izguba zaposlitve, pri insolventnem dolžniku pa je glavna negativna posledica pri stečaju izguba premoženja. Medtem ko pri prisilni poravnavi poskuša ohraniti poslovanje, vendar je le to velikokrat neuspešno, saj zaradi finančne krize in prezadolženosti podjetju javnost in poslovni partnerji ne zaupajo več.
Ključne besede: finančna kriza, insolventni dolžnik, prisilna poravnava, finančno prestrukturiranja, upniki, terjatve, stečaj, stečajna masa, pravne posledice, finančne posledice
Objavljeno: 06.07.2011; Ogledov: 5788; Prenosov: 827
.pdf Celotno besedilo (408,13 KB)

3.
FINANČNA KRIZA IN ČLOVEK
Franc Šemen, 2011, diplomsko delo

Opis: Trenutna finančna kriza, ki se je začela na ameriškem trgu, kot hipotekarna kriza, se je razširila v finančnem in realnem sektorju in pustila velike posledice. Države in centralne banke po vsem svetu sprejemajo ukrepe, s katerimi želijo zaustaviti napredovanje svetovne finančne krize in njen vpliv na gospodarstvo. V diplomskem delu smo skušali zajeti tako vzroke kot posledice krize in opozoriti na pomembno vlogo, ki jo je v tej krizi odigral človek s svojimi osebnimi lastnostmi, motivi in potrebami.
Ključne besede: Ključne besede: finančna kriza, posledice finančne krize, človek.
Objavljeno: 03.11.2011; Ogledov: 1458; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (833,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici