1. Problematika pranja denarja v podjetjih v Sloveniji : magistrsko deloKatja Kostanjevec, 2024, magistrsko delo Opis: Pranje denarja predstavlja kompleksno dejavnost, ki vključuje pretvorbo nezakonito pridobljenih sredstev v navidezno zakonite. V magistrski nalogi so sprva predstavljene različne definicije pranja denarja, faze tega procesa ter najpogostejše metode pranja gotovinskih in negotovinskih sredstev, s posebnim poudarkom na metodah, ki jih uporabljajo podjetja. V Sloveniji je preprečevanje pranja denarja urejeno z Zakonom o preprečevanju pranja denarja, ki nalaga obveznosti pravnim in fizičnim osebam za izvajanje ustreznih ukrepov in nadzora. Naloga tudi analizira vpliv pranja denarja na stabilnost slovenskega finančnega sistema ter vlogo bank in drugih finančnih institucij pri preprečevanju in poročanju o nepravilnostih. Predstavljeni so ključni zavezanci, ki na operativni ravni zmanjšujejo težave s pranjem denarja. Nadalje naloga vključuje pregled statističnih podatkov, ki prikazujejo trenutno stanje problema pranja denarja v Sloveniji. Za empirični del naloge je opravljen intervju in primerjava odgovorov s pooblaščencem za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma in z vodjo oddelka za mednarodna podjetja.
Iz pregleda literature, statističnih podatkov in opravljenega intervjuja ugotavljamo, da obstoječi pravni okvir v Sloveniji še vedno vsebuje nekaj pomanjkljivosti, ki omogočajo pranje denarja, kot na primer pomanjkanje poenotenih smernic za izvajanje preprečevanja, prekomerno poročanje in jasna izvedba nadzornih mehanizmov (na primer KYC).
V zaključnem poglavju so podana praktična priporočila in ukrepi za finančne institucije ter organe pregona. Učinkovito preprečevanje pranja denarja zahteva vzpostavitev močnih notranjih kontrol, sistematično pregledovanje poslovnih partnerjev in transakcij tako fizičnih kot pravnih oseb ter uporabo naprednih orodij za zgodnje odkrivanje sumljivih aktivnosti. Ključnega pomena je sodelovanje nadzornih organov s skupnim ciljem celovitega finančnega sistema ter zmanjševanje tveganj za pranje denarja.
Ključne besede: pranje denarja, finančne institucije, finančna kriminaliteta, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 09.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 74
 Celotno besedilo (1,41 MB) |
2. Analiza etičnih kodeksov finančnih in nefinančnih institucij v SlovenijiRok Pen, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo analizirali etične kodekse naključno izbranih treh finančnih in treh nefinančnih institucij. Na temelju izbranih kategorij smo presojali razlike in podobnosti med etičnimi kodeksi finančnih in nefinančnih institucij. Za lažje razumevanje problematike v smo v začetku diplomskega dela navedli vse potrebne pojme za razumevanje problematike. Opredelili smo pojme; etika, poslovna etika, etični kodeks, finančne institucije, nefinančne institucije. Ugotovili smo, da imajo finančne institucije in nefinančna podjetja v Sloveniji različne bistvene vsebine etičnih kodeksov poslovanja. Dodatna ugotovitev je, da učinkovita raba etičnih kodeksov izboljšuje korporativno upravljanje podjetij. Etični kodeksi so po finančni krizi leta 2008 dobili večji pomen. Povečan pomen poslovne etike v podjetjih in podrobno napisani etični kodeksi so zelo pomembni, zahteve po njihovi kakovostni vsebini pa naraščajo. Zastavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo javno objavljenih dokumentov. Zaradi preglednosti smo se odločili uporabiti tabelarični prikaz, ki smo ga pisno povzeli in tako navedli razlike med finančnimi in nefinančnimi institucijami. Ugotovili smo, da imajo tako finančne kot nefinančne institucije vsebine etičnih kodeksov, ki jim dajejo poseben pomen. Te vsebine so bistvene za zaposlene v podjetjih, saj jim ob kritičnih situacijah pri delu nudijo oporo, kjer zaposleni najdejo navodila ustreznega ravnanja v situaciji.
Ključne besede: etika, poslovna etika, etični kodeks, finančne institucije, nefinančne institucije
Objavljeno v DKUM: 30.03.2021; Ogledov: 1012; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1,06 MB) |
3. Raznolikost med spoloma v organih upravljanja v finančnih institucijahKatja Randl, 2019, diplomsko delo Opis: Po neuspeli uveljavitvi direktive z leta 2012, ki je zahtevala 40-% zastopanost žensk v organih odločanja največjih družb, ki kotirajo na borzi v EU, se Evropa še vedno bori s premajhno zastopanostjo ženskega spola na vodilnih položajih. Raziskali smo trenutno zastopanost žensk v organih upravljanja družb v državah članicah EU. Proučili smo razloge za nizko zastopanost žensk na vodilnih položajih ter raziskali potencialne rešitve za ustreznejšo zastopanost med obema spoloma.
Osrednja tema diplomskega projekta je proučevanje opisa politike raznolikosti glede na spol v poslovnih poročilih izbranih finančnih institucij RS. Za izbrane institucije smo izbrali Abanko, d. d., Deželno banko Slovenije, d. d., Gorenjsko banko, d. d., Novo kreditno banko Maribor, d. d., Novo Ljubljansko banko, d. d., Sberbank, d. d., Delavsko hranilnico, d. d., Hranilnico Lon, d. d., Adriatic Slovenico, d. d., Savo, d. d., in Triglav, d. d. Proučevali smo, ali zgoraj naštete institucije izvajajo politiko raznolikosti glede na spol in ali je le-ta ustrezna zakonskim določilom, ki so zapisani v 7. točki 5. odstavka 70. člena ZGD-1. Ugotovitve smo na koncu primerjali med sabo.
Ključne besede: politika raznolikosti glede na spol, raznolikost med spoloma, neenakopravnost med spoloma, finančne institucije, organi upravljanja
Objavljeno v DKUM: 21.01.2020; Ogledov: 1281; Prenosov: 263
Celotno besedilo (5,29 MB) |
4. Politika zasebnosti v finančnih institucijahMia Jecelj, 2019, diplomsko delo Opis: Varstvo osebnih podatkov je danes temeljna pravica, ki se je razvijala vse od neobstoječe pravice pa do pravice, za katero velja danes in sicer z izjemno širokim področjem uporabe. Zaradi tehnološkega napredka, je v zadnjem času vedno bolj ogrožena pravica posameznika o varstvu osebnih podatkov. Predpisi o varstvu osebnih podatkov ne sledijo napredku in zaradi tega ne nudijo več odgovorov na določene dileme. Uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) in novi predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) poskušata slediti napredku ter s tem povezano po potrebi spreminjati zakone glede varstva osebnih podatkov, da bi bilo varstvo čim bolj sigurno.
V prvem delu diplomskega dela bomo opisali splošne pojme s tega področja, prav tako bomo vključili veljavno zakonodajo na tem področju. V nadaljevanju pa se bomo osredotočili na varstvo osebnih podatkov v finančnih institucijah, s poudarkom na vrstah osebnih podatkov, ki jih obdelujejo, ter splošnimi pogoji, ki so predpisani za vsako izmed izbranih aktivnosti. Zaključili bomo z ugotovitvami, ali se obdelava osebnih podatkov v finančnih institucijah razlikuje od obdelave v podjetjih in ali je v skladu z veljavno zakonodajo.
Ključne besede: osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, finančne institucije, Splošna uredba EU, Nova KBM d.d.
Objavljeno v DKUM: 18.12.2019; Ogledov: 1622; Prenosov: 133
Celotno besedilo (833,05 KB) |
5. Stanje korporativne integritete v izbranih finančnih institucijah v Republiki SlovenijiValentina Jakopiček, 2017, diplomsko delo Opis: S pojmom etika se seznanimo že v otroštvu, ko nas starši učijo, kaj je prav in kaj ne. Skozi obdobje odraščanja ugotovimo, da delati stvari pravilno različni ljudje različno razumejo. Etiko je težko opredeliti samo z eno in enotno opredelitvijo, podobno pa je tudi z integriteto. S korporativno integriteto se podjetja srečujejo pri poslovanju, kjer morajo delovati v skladu s pravili, poslovnimi običaji ter etičnimi načeli. Pomembno je tudi, da so družbeno odgovorna tako do strank in zaposlenih kot tudi do družbe in okolja.
Cilj diplomskega projekta je bil ugotoviti, kaj pomeni pojem korporativna integriteta in jo predstaviti kot del družbene odgovornosti. Predstaviti je bilo treba tudi Slovenske smernice korporativne integritete ter njene podpisnice, še posebej finančne institucije.
Diplomski projekt je razdeljen na dva dela. Prvi je teoretični in drugi je empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili korporativno integriteto ter predstavili njen sistem in preučili njeno povezanost z družbeno odgovornostjo. Nadalje smo predstavili Slovenske smernice korporativne integritete.
V raziskovalnem oz. empiričnem delu smo se poglobili v izbrane finančne institucije, ki so podpisnice Slovenskih smernic korporativne integritete, ter opisali njihove etične kodekse. Raziskali smo, ali pri svojem poslovanju upoštevajo korporativno integriteto tako na normativni ravni kot tudi v praksi. Ugotoviti smo želeli, na kakšen način se tega lotevajo in v kolikšni meri uresničujejo to, kar so napisale v svojih etičnih kodeksih.
Med raziskovanjem in na podlagi podatkov, do katerih smo lahko dostopali, smo ugotovili, da vse izbrane finančne institucije na normativni ravni vključujejo te smernice in da se vedno bolj zavedajo njenih pomembnosti. Vse izbrane institucije so pisale o družbeni odgovornosti tako do svojih zaposlenih in strank kot tudi do družbe in okolja nasploh. Vse izbrane institucije tudi stremijo k trajnostnemu razvoju, kar je tudi cilj smernic.
Ključne besede: korporativna integriteta, skladnost poslovanja, družbena odgovornost, Slovenske smernice korporativne integritete, podpisnice Slovenskih smernic, finančne institucije
Objavljeno v DKUM: 30.11.2017; Ogledov: 1508; Prenosov: 178
Celotno besedilo (824,12 KB) |
6. Vpliv pravil EU o državnih pomočeh na dokapitalizacije bank in analiza aktualne slovenske prakseUroš Goričan, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi se avtor ukvarjam s vprašanjem nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti načina podelitve državnih pomoči bankam NLB d.d., NKBM dd., Abanka d.d., Probanka d.d. in Factor banka d.d., podeljenih v decembru 2013, in sicer z vidika zavezujočih in pravno-formalno nezavezujočih predpisov ter načel prava Evropske unije. Področje državnih pomoči sodi v okvir konkurenčnega prava zaradi česar je na podlagi določbe (b) točke prvega odstavka 3. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v izključni pristojnosti Evropske unije. Temeljna pravila glede pomoči, ki veljajo za vse gospodarske sektorje, so podana v členih 107 do 109 PDEU, podrobnejši pravni okvir za finančne institucije pa tvori skupina začasnih kriznih pravil, izdanih s strani Evropske komisije v obliki sporočil (angl. communications).
Zaradi dodelitve državnih pomoči, obravnavanih v tej magistrski nalogi, je bil v skladu z določbami Sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru krize od 1. avgusta 2013 dalje noveliran slovenski Zakon o bančništvu (novela ZBan-1L), ki je s svojo spremenjeno dikcijo relevantnih določb omogočil ekspropriacijo imetnikov kvalificiranih terjatev (navadne delnice in kvalificirani finančni instrumenti) do dokapitaliziranih bank. Ustavnost tega oškodovanja imetnikov pravic iz vrednostnih papirjev je predmet ocene ustavnosti pred Ustavnim sodiščem RS (zadeva št. U-I-295/13), ki je v zvezi z razlago sporočila Komisije, v skladu s katerim je Republika Slovenija izvedla celoten postopek podelitve državne pomoči bankam, na Sodišče EU predložilo v predhodno odločanje več pravnih vprašanj. Nekatera od teh vprašanj glede zgoraj navedenega sporočila je avtor pričujočega dela postavil kot hipoteze in jih poskušal odgovoriti ter s tem skušal predvideti odločitev Sodišča EU in posledično Ustavnega sodišča RS.
Da bi bila napoved razpleta pravnega postopka pred Ustavnim sodiščem RS s čim višjo stopnjo verjetnosti pravilna, je narejena analiza sodne prakse Sodišča EU v zvezi z državnimi pomočmi finančnim institucijam, ker pa je Republika Slovenija pri obravnavani državni pomoči predvsem sledila »napotkom« iz zgoraj navedenega sporočila, je narejena tudi analiza sodne prakse glede (ne)zavezujoče narave tega pravnega akta, saj je nemalo očitkov, da sledenje sporočilu ni bilo potrebno. Podrobneje bodo analizirane tudi državne pomoči nizozemskim, ciprskim in portugalskim bankam, za katere so zaradi časa v katerem so bile podeljene, veljala enaka pravila kot v obravnavanem primeru slovenskih bank.
Ključne besede: državna pomoč, izjeme od prepovedi, finančne institucije, bail-out, bail-in, sporočilo Evropske komisije, odpis imetnikov vrednostnih papirjev
Objavljeno v DKUM: 13.12.2016; Ogledov: 2037; Prenosov: 249
Celotno besedilo (1,70 MB) |
7. FINANČNE POMOČI PRI USTANAVLJANJU MALIH IN SREDNJIH PODJETIJMaja Maučec, 2016, diplomsko delo Opis: Malo in srednje veliko podjetje je tisto, ki ima majhen delež na trgu, lastniki ga vodijo na oseben način in ni del nobenega večjega podjetja. Pravni obliki takih podjetij sta družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in samostojni podjetnik (s.p.). Kakor ostala podjetja, tudi mala in srednje velika podjetja potrebujejo finančno pomoč. Razne pomoči se lahko pridobijo na državni, regionalni in lokalni ravni. Malim in srednje velikim podjetjem daje veliko pozornosti tudi Evropska unija, ki s posebnimi programi spodbuja nastanek in razvoj teh podjetij, Slovenski podjetniški sklad pa jim preko garancijske sheme zagotavlja zavarovanja v obliki garancij.
Poslovni angeli so posamezniki, ki vlagajo v novonastala podjetja. Pripravljeni so sprejeti večja tveganja in posledično zahtevajo nadpovprečne donose. Zelo so dobrodošli v začetnih fazah razvoja podjetja, kadar banke še niso pripravljene financirati.
Malim in srednje velikim podjetjem nudijo pomoč Slovenski podjetniški sklad, SPIRIT Slovenija, JEREMIE in poslovni angeli. Evropska unija pa nudi pomoč preko kohezijske politike. Med letoma 2014-2020 je na razpolago do 366,8 milijarde evrov za naložbe v evropske regije, mesta in gospodarstvo.
V diplomskem seminarju smo raziskali vlogo MSP v Sloveniji in svetu, predstavili politiko državnih pomoči, ki je v skladu s pravili v okviru EU, ter v zvezi s tem institucije in programe, ki so najpomembnejši pri financiranju.
Ključne besede: Mala in srednja podjetja, finančne pomoči, država, Evropska unija, poslovni angeli, institucije ter programi
Objavljeno v DKUM: 07.09.2016; Ogledov: 1161; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,47 MB) |
8. BANČNO ZAVAROVALNIŠKI PRODUKTI KOT OBLIKA VARČEVANJAAlma Palamar Crnolić, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti sodelovanje bank z zavarovalnicami ter njihovo prizadevanje strankam ponuditi čim več različnih finančnih storitev. Eden glavnih ciljev je pridobiti nove stranke in obdržati stare ter jim ponuditi celovito finančno obravnavo. Komitente je treba finančno opismenjevati in jih seznaniti z različnimi oblikami varčevanja. Treba jim je predstaviti nujnost varčevanja in jih seznaniti s tem, kako pomembno je zavarovanje v kombinaciji z drugimi bančnimi produkti. Vedeti morajo, da lahko v banki sklenejo tudi različne oblike zavarovanja, da jim ni treba hoditi v različne finančne ustanove, da ga uredijo. Zavedati se morajo, da lahko v banki poleg sklenjenega varčevanja vključijo tudi življenjsko zavarovanje.
Na podlagi ankete je bilo ugotovljeno, da stranke niso oziroma niso dobro seznanjene s tem, da lahko v banki sklenejo različne oblike zavarovanj. To pomeni, da se bodo morale banke na področju trženja bančno-zavarovalnih produktov bolj potruditi. Bančniki morajo vzpostaviti dober odnos s komitentom in ga s tem obdržati na banki. Komitenti se bodo z zaupanjem v bančnika lažje odločili za sklenitev vseh finančnih poslov na enem mestu, in to je na banki.
Ključne besede: bančno zavarovalništvo, zavarovalništvo, bančništvo, finančne institucije.
Objavljeno v DKUM: 18.08.2016; Ogledov: 1298; Prenosov: 139
Celotno besedilo (636,77 KB) |
9. VPLIV REGULATORNIH SPREMEMB NA KAPITALSKI TRG V SLOVENIJI PRED IN PO KRIZI 2007Saša Černel, 2016, magistrsko delo Opis: Mednarodna finančna kriza, ki je zamajala vsa svetovna gospodarstva, in do katere je prišlo ravno zaradi silovite rasti in razvoja vseh segmentov finančnega sistema v zadnjih desetih letih, je pokazala na prepočasno sledenje razvoju finančne dejavnosti, in s tem kopičenja prekomernega tveganja v finančnem sistemu, kar je tudi glavni razlog, da tega niso preprečile institucije, ki so zadolžene za spremljanje finančne stabilnosti. Zaradi pojava negativnih esternalij ob propadu oziroma nedelovanju finančnega sistema, se je pokazala potreba po dodatni regulaciji nereguliranih oz. nezadostno reguliranih področij finančnega trga, česar se je Evropska komisija lotila z doslednim izvajanjem Akcijskega načrta finančnih storitev (angl. Financial Services Action Plan, v nadaljevanju FSAP). Posledično je to za Slovenijo, kot članico EU, pomenilo veliko na novo sprejete oziroma spremenjene regulative na področju kapitalskih trgov.
Kljub temu, da Slovenija spada med razvite države, tega nikakor ne moramo trditi za slovenski kapitalski trg. Zaradi svoje majhnosti in zgodnje faze razvoja, še nima tako pomembne vloge v finančnem sistemu, kot bi jo moral imeti, da bi ustrezno podpiral gospodarski razvoj Slovenije. Ker so do finančne krize slovenska podjetja kapital, potreben za razvoj, pridobivala izključno preko bančnega zadolževanja, je likvidnostna kriza bank pokazala na potrebo, da je kapital v prihodnosti potrebno zbirati tudi na kapitalskem trgu. In ker je bila Evropska komisija nepopustljiva pri implementaciji in prenosu sprejetih direktiv, je to predstavljalo izziv tako za zakonodajalca, kot tudi za vse ustanove na kapitalskem trgu. Pogoj za pridobitev kapitala vlagateljev je namreč zaupanje v finančni sistem, kar pa je posredno povezano tudi z regulativo, veljavno na kapitalskem trgu. Zato je zakonodajalec v smislu večjega zaupanja, preglednosti in transparentnosti, v nacionalno zakonodajo pospešeno prenašal vse evropske pravne zahteve.
Proučevanje vpliva spremenjenega regulatornega okvirja na domač trg kapitala pred in po nastopu finančne krize, je bistvo raziskovalnega problema, pri čemer je presoja vpliva omejena na določene izbrane dejavnike aktivnosti kapitalskega trga. Razumevanje sprememb v zakonodajnem okvirju zahteva poznavanje stanja pred nastalimi spremembami, zato je na kratko podana tudi zgodovina nastanka slovenskega finančnega trga in nastajanje zakonskih osnov za učinkovit kapitalski trg. Opravljene metode so v določenem delu potrdile obstoj povezanosti med spremembo regulative in izbranimi dejavniki aktivnosti kapitalskih trgov. Vendar je, zaradi specifičnega dogajanja na domačem kapitalskem trgu po finančni krizi, pri proučevanih dejavnikih aktivnosti kapitalskega trga v določenem delu težko ločiti, kateri del spremembe lahko pripišemo spremembam v regulatornem okvirju in kateri del gre pripisati posledicam finančne krize. Finančna kriza in sprememba regulatornega okvirja gresta namreč z roko v roki, saj je do sprememb na zakonodajnem področju prišlo predvsem z namenom preprečiti nastanek podobnih finančnih kriz v prihodnje, in se tako izogniti negativnim posledicam za celotno gospodarstvo države.
Ključne besede: finančni sistem, kapitalski trg, finančne institucije, finančna kriza, veljavna zakonodaja.
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 1185; Prenosov: 184
Celotno besedilo (2,42 MB) |
10. PRIMERJAVA VPLIVA RECESIJE NA SLOVENIJO IN SLOVAŠKOGoran Arsović, 2016, diplomsko delo Opis: Svetovna ekonomija je bila močno prizadeta zaradi globalne finančne krize. Ta je imela izvor v enem izmed najrazvitejših finančnih trgov na svetu. V drugi polovici leta 2008 je povzročila kolaps finančnih trgov povsod po svetu. Borzni indeksi so strmo padali, propadale so finančne institucije in kreditna sposobnost na trgu je bila povsem na dnu. Iz ZDA se je kriza bliskovito razširila v Evropo, kjer je pustila globoke rane na skoraj vseh finančnih institucijah.
Propadale so banke, zavarovalnice in druge institucije, ki upravljajo s financami. Velike izgube na finančnem trgu so privedle do velikega nezaupanja le-tem. Poenostavljeno rečeno si banke med seboj niso več zaupale in to je pripeljalo do zastoja transakcij in do zmanjšanja kreditne aktivnosti.
Tudi Slovenija in Slovaška, kot dve mladi odprti gospodarstvi, nista ostali nedotaknjeni v času globalne finančne krize. Banke obeh držav sicer niso utrpele tako hudih izgub ali beležile tako masovnih bankrotov kot drugod po svetu. Prizadeti sta bili s strani upada likvidnosti, zmanjšanja kreditne sposobnosti in upada proizvodnje. Tudi odpuščanja so bila pogostejša v podjetjih, ki so bila v veliki meri osredotočena na izvoz, kar je povečalo brezposelnost v obeh omenjenih državah. Reševanju krize so se pridružile centralne banke in druge finančne institucije s svojimi paketi za omilitev vpliva finančne krize.
Ključne besede: finančna kriza, kreditna aktivnost, finančne institucije, banke, Slovenija, Slovaška, likvidnost, BDP, inflacija
Objavljeno v DKUM: 03.06.2016; Ogledov: 1444; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,65 MB) |
