| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Finančne inovacije : diplomsko delo
Aleš Frlež, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: finančne inovacije, invencije, difuzija, finančni trg, davki, skladi, hedging, listinjenje, finance
Objavljeno: 28.05.2012; Ogledov: 1120; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

2.
3.
ZUNAJBILANČNE AKTIVNOSTI BANK IN FINANČNA KRIZA
Nejc Strnad, 2015, diplomsko delo

Opis: Bančni sistem je neprestano podvržen spremembam, ki s seboj nosijo številna tveganja za celotni bančni sistem. Glavno vodilo teh sprememb so finančne inovacije. Zunaj bilančne aktivnosti bank povezujemo z nastankom modernega bančništva. Moderno bančništvo je nastalo kot posledica finančnih inovacij, ki so v zelo veliki meri spremenila dogajanje v globalnem bančnem sistemu. Zunaj bilančne aktivnosti bank je precej širok pojem, ki ima svoje določene značilnosti. Zanj je značilno, da se generirani denarni prilivi ali odlivi ne pojavijo na bilanci stanja banke in, da za njihovo uporabo ni potrebno držati dodatnega kapitala. Nadalje lahko rečemo, da so zunaj bilančne aktivnosti v bančni sistem prinesle številne spremembe oz. negotovosti, ki jih je potrebno preučiti in najti načine kako se zaščititi pred njihovimi negativnimi zunanjimi učinki. Za pravilno delovanje bančnega sistema je odgovoren bančni regulator, ki postavlja pravila in dosledno preverja njihovo implementacijo in upoštevanje le teh. V ta namen je bil leta 1974 ustanovljen Baselski odbor za bančni nadzor (ang. Basel Committee on Banking Supervision, BCBS). BCBS je do tega trenutka izdal tri formalnopravno nezavezujoče kapitalske sporazume, katerih cilj je zagotavljati stabilnost mednarodnega bančnega sistema. S problematiko zunaj bilančnih aktivnosti bank se podrobneje ukvarja tretji kapitalski sporazum z imenom Basel Ш, ki poskuša v po krizni bančni sistem ponovno uvesti neko stabilnost in zaupanje. Danes zelo pereče vprašanje je, ali so zunaj bilančne aktivnosti bank povzročile najaktualnejšo globalno finančno krizo? Odgovor na to vprašanje je poskušalo najti veliko finančnih in tudi nefinančnih institucij. V tem besedilu bomo poskušali na to vprašanje odgovoriti s pomočjo raziskave, ki jo je opravil Nacionalni Inštitut Ekonomije in Socialnih Raziskav v Brunel-u. Njihove ugotovitve še ne predstavljajo dokončnega odgovora na prej zastavljeno vprašanje, so pa zagotovo korak v pravo smer.
Ključne besede: finančne inovacije, zunaj bilančne aktivnosti, BCBS, Basel Ш, globalna finančna kriza.
Objavljeno: 14.09.2015; Ogledov: 536; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (860,63 KB)

4.
5.
6.
FINANČNE INOVACIJE V LUČI AKTUALNE FINANČNE KRIZE IN NJIHOV VPLIV NA POSLOVANJE BANK
Andrej Novak, 2013, magistrsko delo

Opis: Zgodovina finančnih kriz v dvajsetem stoletju je dolga in pestra, prav tako tudi vzroki za njihov nastanek in načini za njihovo preprečevanje ter reševanje. Aktualno finančno krizo pogosto imenujemo tudi kriza drugorazrednih posojil, saj naj bi bile njen neposredni vzrok ravno težave v izpolnjevanju obveznosti drugorazrednih posojilojemalcev na ameriškem trgu. Vendar pa samo omenjeno dejstvo še ni moglo biti izključen vzrok za globalno krizo. Razvoj finančnega trga in novih finančnih produktov je namreč omogočil prenos kreditnega tveganja iz običajnih kreditnih institucij preko strukturiranih finančnih instrumentov na različne skupine investitorjev, tudi takšne, ki sicer ne bi prevzemali tovrstnih tveganj. Finančne inovacije lahko opredelimo kot novosti na finančnem področju, ki vključujejo tako nove finančne produkte kot tudi storitve oziroma procese značilne za napredne ekonomske sisteme. Značilno za moderne finančne inovacije je, da zraven ciljev kot je na primer povečanje donosnosti, bistveno vplivajo na odnos do tveganj tako na aktivni kot pasivni strani bilanc finančnih institucij. Banke kot eden izmed največjih igralcev na finančnem trgu so imele vodilno vlogo pri razvoju finančnih inovacij. Pri tem so zasledovale svoje interese kot so povečanje dobička, zmanjšanje izpostavljenosti tveganju, povečanje likvidnosti ali ustreznost regulatornih zahtevam. Namen naše raziskave je bil analizirati različne dejavnike poslovanja v ameriških bankah v obdobju od leta 2003 do leta 2011 in ugotoviti njihov vpliv na poslovanje bank iz vidika donosnosti in izpostavljenosti tveganju. Pri tem smo bili posebej pozorni na vpliv listinjenja kot ene izmed glavnih finančnih inovacij na donosnost in izpostavljenost tveganju bank ter vplivu finančne krize na poslovanje bank. V raziskavi smo kot vir podatkov uporabljali podatke iz Federal Deposit Insurance Corporation – FDIC. Za preverjanje postavljenih hipotez smo razvili in predstavili ekonometrični model s pomočjo katerega smo analizirali vpliv listinjenja na poslovanje bank. Raziskava je pokazala, da je vpliv listinjenja na donosnost pozitiven in da lahko sklepamo, da je povečevanje donosnosti bil eden glavnih ciljev uporabe listinjenja. Hkrati pa nam rezultati raziskave pokažejo, da se je izpostavljenost tveganju v bankah ob uporabi listinjenja povečala. Ekonometrični model nam je sicer pri analizi ostalih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje bank, dal rezultate, ki so bili pričakovani. To velja tudi za vpliv finančne krize, kjer se je pokazalo, da je vplivala na zmanjšanje donosnosti bank obenem pa tudi na zmanjšanje izpostavljenosti tveganju.
Ključne besede: Finančna kriza, deregulacija, globalna ekonomska neravnovesja, hipotekarna posojila, nepremičninski balon, bonitetne agencije, finančne inovacije, listinjenje, hipotekarna obveznica – MBS, zadolžnica zavarovana z dolgom - CDO, zamenjava kreditnega tveganja – CDS, bančni sistem v senci, ameriške banke, donosnost, izpostavljenost tveganju, regresijska analiza, metoda najmanjših kvadratov, Ramseyev Reset Test.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1160; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

7.
Success factors in new financial services development
Mojca Nekrep, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku proučujemo uspešnost razvoja novih finančnih storitev v odvisnosti od razvojnega procesa in vplivnih dejavnikov: trženjska sinergija, kakovost novih finančnih storitev, značilnosti trga, organizacijska kultura in znanje. Rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu finančnih institucij v Sloveniji, kažejo, da je uspešnost inovacijskih aktivnosti najmočneje odvisna od uvedbe novih storitev na trg in od značilnosti slovenskega finančnega trga. Za uspešnost pa so pomembni tudi dejavniki organizacijska kultura znanje in trženjska sinergija.
Ključne besede: inovacije, inovativnost, modeli, finančne ustanove, finance, storitve, Slovenija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 352; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

8.
ZAOSTROVANJE BANČNE REGULATIVE KOT ODZIV NA PROCESE V BANČNIŠTVU
Matjaž Golner, 2016, magistrsko delo

Opis: POVZETEK V zgodovini je bilo veliko finančnih kriz, vendar je bila zadnja najhujša in globalno povezana. Razlog za to je v razcvetu finančnih trgov, na katerih so se razvijali in se še vedno razvijajo novi finančni produkti in instrumenti. Bančna regulativa poskuša slediti temu, vendar je vedno korak zadaj ali pa bančna industrija najde novo pot, kako se izogniti regulativi. Za nameček pa je v 70. letih prejšnjega stoletja prišlo do finančne liberalizacije oz. odpravljanja določenih omejitev. Na tak način so se odprla vrata finančni industriji po prevzemanju večjih tveganj, ki prinašajo večje dobičke. Pojavljati so se začele finančne inovacije in prav banke so imele pri tem procesu glavno vlogo. Namen inovacij je v večjem dobičku, večji likvidnosti in doseganju kapitalskih zahtev ter zmanjšanju izpostavljenosti tveganjem. Tveganja se ne zmanjšajo, ampak se prenesejo na vzporeden bančen sistem oz. bančništvo v senci. Gre za sistem, ki opravlja podobne storitve kot banke, vendar z eno veliko razliko. V tem sistemu ni regulative ali pa je manj stroga. Prav to je eden izmed glavnih razlogov za tak razcvet in vzpon, na drugi strani pa tudi za težave. Namreč prav v tem segmentu bančništva se skriva razlog za zadnjo finančno krizo. Za blažitev posledic tako obsežne in velike krize je prišlo do mednarodnega konsenza. Baselski odbor je v ta namen predstavil nov regulatorni okvir Basel III. Gre za nadgradnjo predhodnega okvirja Basla II. V magistrskem delu smo najprej predstavili proces deregulacije pred izbruhom krize, bančništvo v senci in značilnosti njegovega delovanja ter proces ponovnega zaostrovanja regulative na področju delovanja bank.
Ključne besede: regulativa, deregulacija, finančna liberalizacija, finančne inovacije, bančništvo v senci, Basel III, Baselski odbor
Objavljeno: 13.01.2017; Ogledov: 588; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

9.
Vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije v Sloveniji in državah članicah EU
Mateja Pompe, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili področje raziskav, razvoja in inovacij, ki vključuje tako javni kot zasebni sektor. Ker gre za zelo široko področje, smo preučili in predstavili le del področja. Od opredelitve osnovnih pojmov raziskav, razvoja in inovacij, preko predstavitve trenutno veljavnih nacionalnih in EU strategij ter agencij, ki delujejo na tem področju ter finančnih podpor za spodbujanje večjih vlaganj gospodarstva, do gospodarskih učinkov raziskav in inovacij. Mnoge evropske in svetovne študije so s pomočjo ekonometričnih analiz dokazale, da vlaganja v raziskave in razvoj pozitivno vplivajo na gospodarsko rast, kar še bolj velja za razvite države. Tako se donosnost vlaganj v raziskave in razvoj na ravni države giblje okoli 15 %, v najbolj razvitih državah do 120 %. Na podlagi študij o vplivu raziskav in inovacij na gospodarstvo in na širše družbeno okolje, je EU oblikovala raziskovalno in inovacijsko politiko, v okviru katere je sprejela Unijo inovacij, vodilno pobudo strategije Evropa 2020, in program Obzorje 2020, kot največji okvirni program doslej za spodbujanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti. V ta namen si je postavila konkreten cilj (ki je že bil cilj predhodne Lizbonske strategije za leto 2010) - vlaganja v raziskave in razvoj v višini 3 % BDP do leta 2020, kar pomeni, da se morajo vlaganja glede na sedanje stanje zvišati za eno odstotno točko. Države članice so si postavile svoje nacionalne cilje. Slovenija si je v Resoluciji o Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 do leta 2020 zastavila višji cilj od EU, in sicer za javne izdatke v višini 1,2 % in zasebne v višini 2,4 % BDP. V magistrskem delu smo preučevali gibanje vlaganj v raziskave in razvoj ter gibanje BDP v obdobju 1998-2012 na primeru Slovenije in s pomočjo regresijske in korelacijske analize ugotavljali ali obstaja povezanost med njima in kako močna je. Na podlagi ekonometrične analize smo ugotovili, da je v analiziranem obdobju 1998-2012 obstajala pozitivna in močna povezanost. Skušali smo tudi napovedati ali bo Slovenija do leta 2020, na podlagi gibanj od leta 1998-2012, uresničila zastavljen cilj, da vsaj 3 % BDP vloži v raziskave in razvoj. Na podlagi funkcije trenda in povprečne stopnje rasti smo podali oceno, da bo Slovenija dosegla zastavljen cilj do leta 2020. EU vse bolj poudarja pomen inovacij, zato ker raziskave in razvoj same po sebi ne prinašajo gospodarskih in družbenih koristi, če se jih ne uporabi oziroma uveljavi na trgu, kar inovacija tudi pomeni. Evropski komisar za raziskave, znanost in inovacije Carlos Moedas je poudaril, da ima Evropa odlično znanost, vendar ji primanjkuje kreativne destrukcije v inovacijah, ki ustvarjajo nove tržne priložnosti in spreminjajo najboljše ideje v nova delovna mesta, podjetja in priložnosti. Poudaril je tudi, da potrebujemo več vlaganj, da pospešimo inovacijsko uspešnost EU. Inovacijska uspešnost Slovenije je pod povprečjem EU, zato smo v magistrskem delu proučevali, na katerih področjih inovacij ima Slovenija pomanjkljivosti in kjer prednosti v primerjavi z najboljšimi (Švedsko, Dansko in Finsko) in najslabšimi državami EU (Latvijo, Bolgarijo in Romunijo) ter povprečjem EU. Najboljše rezultate, ki so nad povprečjem EU in blizu ali celo nad najboljšimi, Slovenija dosega pri deležu izvoza srednje in visokotehnoloških proizvod v celotnem izvozu proizvodov, kar pomeni, da smo zelo konkurenčni v svetu z visoko razvitimi tehnologijami. Zelo uspešni smo tudi pri prijavah modelov, pri sodelovanju inovativnih MSP z drugimi podjetji ali raziskovalnimi organizacijami pri razvoju inovacije, pri izdatkih poslovnega sektorja za raziskave in razvoj in pri mednarodnih znanstvenih skupnih objavah.
Ključne besede: raziskave, inovacije, raziskovalna strategija EU in Slovenije, finančne podpore za raziskave, teorija in empirija gospodarske rasti, inovacijski kazalniki
Objavljeno: 02.08.2016; Ogledov: 1028; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (961,66 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici