| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV STRATEGIJE DIVERZIFIKACIJE POSLOVNIH DEJAVNOSTI NA FINANČNO USPEŠNOST POSLOVANJA POVEZANIH PODJETIJ V SLOVENIJI V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Zvezdana Koščak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Zgrajena je iz 4 poglavij. Prvo poglavje je uvodno, v tem smo opredelili področje, opisali problem, namen, cilje raziskave, hipoteze, metode raziskovanja ter tudi predpostavke in omejitve. V teoretičnih izhodiščih smo nato povzeli pregled objavljene strokovne literature s področja raziskave. Tretji, to je najpomembnejši del predstavlja raziskava. V tem delu smo predstavili še ugotovitve raziskave. V zadnjem delu smo dodali sklepne ugotovitve in opozorili na možnosti za nadaljnje raziskave na tem področju. V raziskovalnem delu smo preverjali dve hipotezi. Zanimalo nas je, ali so v času gospodarske krize v Sloveniji (v letih od 2008 do 2014) finančno uspešneje poslovala podjetja, ki so bila osredotočena na opravljanje ene same dejavnosti (enovita podjetja) ali podjetja, ki so svoje dejavnosti bolj diverzificirala (dominantna in povezana podjetja) ter ali so bila v istem časovnem obdobju povprečno bolj zadolžena podjetja z bolj diverzificiranimi poslovnimi dejavnosti (povezana in dominantna podjetja) od podjetij z manj diverzificiranimi poslovnimi dejavnostmi (enovita podjetja). Stopnjo diverzifikacije smo določili na osnovi Rumeltove opredelitve glede na % prihodkov, ki jih podjetja ustvarijo z eno samo dejavnostjo. Razdelili smo jih na enovita podjetja, v kolikor so več kot 95 % svojih prihodkov v letu 2008 ustvarila z eno samo dejavnostjo, na dominantna, v kolikor so več kot 70 % in manj kot 95 % svojih prihodkov ustvarila z eno samo dejavnostjo, ter na povezana podjetja, v kolikor so manj kot 70 % svojih prihodkov v letu 2008 ustvarila z eno samo dejavnostjo. Hipotezi smo preverjali na vzorcu 50 izbranih slovenskih povezanih podjetij izmed 4.967 vseh, kolikor jih je bilo v Sloveniji registriranih v letu 2008. V vzorcu je bilo 12 dominantnih, 23 enovitih in 15 povezanih podjetij glede na Rumeltovo opredelitev stopnje diverzifikacije poslovnih dejavnosti. Finančno uspešnost smo merili s petimi izbranimi finančnimi kazalniki in sicer ROE, ROA, EBITDA marža, obrat sredstev ter čista dobičkovnost poslovnih prihodkov. Zadolženost pa smo merili s štirimi izbranimi finančnimi kazalniki in sicer neto dolg/EBITDA, plačilna sposobnost, delež dolga v virih sredstev in zadolženost. V raziskovalnem delu smo hipoteze potrjevali na osnovi finančne analize izbranih kazalnikov in na osnovi analize variance oz. z ANOVA statističnim testom.
Ključne besede: diverzifikacija poslovnih dejavnosti, finančna uspešnost poslovanja, zadolženost podjetij, finančni kazalniki, analiza variance (ANOVA)
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 1588; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
TVEGANJE POSLOVNE BANKE PRI FINANCIRANJU PREVZEMOV S FINANČNIM VZVODOM
Metka Čretnik Zavec, 2012, magistrsko delo

Opis: Razsežnosti svetovne gospodarske krize, ki je sledila finančni krize konec leta 2008, je opaziti v močnem zniževanju gospodarske rasti v vseh panogah in v pretežno v vseh svetovnih gospodarstvih. Učinek zniževanja gospodarske aktivnosti je razviden v zniževanju kreditnega potenciala bank, na omejevanju investicijskih vlaganj ter na povečevanju števila družb v insolvečnih postopkih. Oslabitve slabih terjatev bank v Sloveniji so po stanju 31.12.2011 znašale 1,16 mrd EUR kar je predstavljalo 81,5 % bruto dohodka bank. Tako imenovani slabi krediti bank ali neplačniki (NPL) se povečujejo, s tem pa tudi oslabitve terjatev bank. Slednje ima negativen vpliv tudi na kapital bank, kapitalsko ustreznost in potrebo po novih in novih dokapitalizacijah. Oslabitve terjatev bank so v obdobju od 2009 do 2011 porasle pretežno v sektorju finančnih holdingov, sektorju gradbeništva, prometa z nepremičninami in v sektorju predelovalne dejavnosti. V času konjukture in velike razpoložljivosti finančnih sredstev z nizko ceno denarja, so banke financirale projekte brez lastne udeležbe investitorjev. Tako kot projekti so bili tudi prevzemi financirani pretežno z dolžniškimi viri. Pri financiranju prevzemov v Sloveniji je imela veliko vlogo tudi vladajoča politična opcija. Porast prevzemnih aktivnosti je opazen še posebej v času visoke gospodarske rasti in višjih donosov. Odplačilo kreditnih obveznosti za prevzem je, predvsem pri managerskih prevzemih, temeljilo na denarnem toku ciljne tarče, saj so bili običajno prevzemniki projektne družbe, ustanovljene z minimalnim kapitalom in v lasti managerjev ciljne tarče. Vrednost zavarovanj je bila zaradi nepremičninskega balona in/ali precenjenih vrednostnih papirjev prenizka, da bi v primeru nastanka kritičnega dogodka krila izgube banke. Slednje so ob dodatnem zniževanju vrednosti zavarovanj zahtevale odplačila kreditov ali dodatna zavarovanja, ki jih prevzemniki niso mogli zagotoviti. Ob nižanju gospodarske aktivnosti ter posledično zniževanje prihodkov od prodaje in donosnosti, prevzemniki oziroma ciljna družba ni več zagotavljala odplačilne sposobnosti. Posledica prenizke vrednosti zavarovanj in nezmožnosti odplačevanja kreditnih obveznosti za prevzem so visoko oblikovane oslabitve terjatev bank, ki so financirale prevzem. Omejitve pri ustanavljanju zavarovanj pred izvedbo prevzema določa Zakon o prevzemih z dopolnitvami. Po izvedenem prevzemu so zavarovanja temeljila le na zastavi delnic, ki jih je izdala ciljna tarča in ne tudi na zastavi nepremičnega premoženja prevzete družbe. Zakon o prevzemih z dopolnitvami prevzemnike omejuje pri izvajanju prevzemnih aktivnosti ko določa najnižji prevzemni prag pri katerem morajo prevzemniki objaviti prevzemno ponudbo. Kršenje določil prevzemne zakonodaje je odvzem glasovalnih pravic, s čimer zakonodajalec posega v upravljalske aktivnosti v prevzeti družbi ter posledično na oblikovanje dividendne politike. Pogoje za statusne spremembe akterjev prevzemnih aktivnosti določa Zakon o gospodarskih družbah z dopolnitvami. Prevzemne aktivnosti se odvijajo v vseh gospodarskih okoljih in tudi ob zniževanju gospodarske aktivnosti. Odločitev poslovne banke o financiranju prevzema bi morala bila odvisna od poslovnega programa ciljne tarče, uspešnosti panoge v kateri deluje, od prodajnih trgov ter predvsem od dovolj visoke lastne udeležbe prevzemnika pri financiranju prevzemnih aktivnosti, ob zagotovitvi ustreznih zavarovanj za kreditne obveznosti. Manjše tveganje neuspešnega prevzema pa nosijo prevzemniki, katerih cilj je prevzem ciljne tarče s proizvodnim programom visoke dodane vrednosti in z diverzificiranim obsegom naročnikov. Znanstveno delo je sestavljeno iz dveh sklopov: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo proučili vrste prevzemov, zgodovino prevzemov in značilnosti prevzemnih aktivnosti v Sloveniji in način financiranja prevzemov s predstavljenim modelom prevzema. Teoretični del, ki se nanaša na proučevanje prevzemnih aktivnosti je dopolnjen s prakti
Ključne besede: prevzem, prevzemna ponudba, prevzemni prag, prag uspešnosti prevzemne ponudbe, ciljna/prevzemna tarča, finančni vzvod, kreditno tveganje, Basel II, zavarovanja, kritični dogodek, neplačnik, oslabitve, izgube iz kreditnega tveganja, zmanjševanje kreditnega tveganja, odplačilna sposobnost, dividende, čisti denarni tok, EBITDA, dolgoročna zadolženost, finančna zadolženost, kazalniki zadolženosti, posamične oslabitve.
Objavljeno v DKUM: 07.06.2013; Ogledov: 2442; Prenosov: 2

3.
4.
5.
6.
7.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici