| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJALNA ANALIZA SISTEMOV DOLGOTRAJNE OSKRBE V IZBRANIH DRŽAVAH EU IN V SLOVENIJI
Nataša Rajgelj, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo sisteme dolgotrajne oskrbe v izbranih državah EU in sicer v Nemčiji, na Danskem in na Nizozemskem. Najprej prikazujemo ureditev sistemov dolgotrajne oskrbe v državah, ki so take sisteme uspešno uvedle že ob koncu prve polovice prejšnjega stoletja in so jih večinoma tudi že reformirale. Opisane sisteme nato primerjamo med seboj, s poudarki na dejavnikih, ki dolgotrajno oskrbo najbolj opredeljujejo: demografski dejavniki in načini financiranja, ter znotraj tega še zagotavljanje dolgoročne finančne vzdržnosti sistemov. Primerjamo tudi storitve, ki so v vključene v posamezni sistem. Posebno poglavje namenjamo opisu sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, trenutni ureditvi, in analizi predloga novega zakona za to področje. Na koncu podajamo predloge za izboljšave v Sloveniji - analiziramo možnosti za uvedbo dodatnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, opozorimo na neučinkovitost zdravstvenega sistema in poudarjamo pomen neformalne oskrbe in družinskega pomočnika.
Ključne besede: dolgotrajna oskrba, financiranje, finančna vzdržnost, zakon o dolgotrajni oskrbi, družinski pomočnik, dodatno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo
Objavljeno: 04.08.2014; Ogledov: 1803; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
UČINKOVITOST IN REFORMA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVA
Urška Šeruga, 2012, diplomsko delo

Opis: Prioriteta zdravstvene dejavnosti vsake države je predvsem v ohranjanju zdravja prebivalstva in preprečevanju bolezni. Za doseganje tega se morajo izvajati razni programi za krepitev zdravja prebivalstva, za katere v Sloveniji skrbi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki jih hkrati tudi financira iz vplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Vendar pa so razne spremembe v razvoju družbe in tehnologije povzročile vedno večje zahteve prebivalstva po zdravstvenih storitvah, kar je vplivalo na stroške, povezane s financiranjem vseh teh zdravstvenih storitev. Natančneje smo prikazali poslovanje in dosežene rezultate javnih zdravstvenih zavodov. Prikazali smo tudi problem, s katerim se srečuje zdravstvena dejavnost. V Sloveniji imamo namreč nizko učinkovitost zdravstvenega sistema, kar se posledično odraža v vedno daljših čakalnih dobah za preglede in vedno bolj omejenih virih za financiranje javnih zdravstvenih storitev. Ugotovili smo, da je potrebna prenova in prestrukturiranje mreže zdravstvenega varstva. Povezanost javnega in zasebnega sistema je nujno potrebna, saj se med seboj dopolnjujeta in omogočata pravičen, solidaren in enakopraven zdravstveni sistem, kjer so zdravstvene storitve dostopne vsem prebivalcem. Predstavili smo predlagane ukrepe, ki temeljijo na finančni vzdržnosti zdravstvenega sistema in bodo pripomogli k stabilnosti mreže zdravstvenega varstva ter izboljšanju kakovosti zdravstvenih storitev.
Ključne besede: javno zdravstvo, zasebno zdravstvo, učinkovitost zdravstvenih storitev, kakovost zdravstvenih storitev, finančna vzdržnost zdravstva, zdravstvena reforma.
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 2829; Prenosov: 572
.pdf Celotno besedilo (822,28 KB)

3.
KONEC DOKLADNEGA SISTEMA POKOJNIN V SLOVENIJI - KAJ LAHKO SLEDI?
Primož Gabrič, 2012, diplomsko delo

Opis: Za nemoteno delovanje dokladnega pokojninskega sistema je potrebno ugodno razmerje med aktivno in upokojeno generacijo. Demografska razmerja so trenutno neugodna in se bodo glede na napovedi še poslabšala. Zato je treba obstoječe pokojninske sisteme prilagajati tem spremembam, če želimo ohraniti medgeneracijsko solidarnost in dolgoročen obstoj dokladnega pokojninskega sistema. Modernizacija pokojninskega sistema sledi pravim ciljem, to je zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega sistema in zagotoviti primerno socialno varnost starostnikom. Ključne spremembe obstoječega pokojninskega sistema imajo izrazito ugodne javnofinančne posledice, vendar zagotavljajo javnofinančno vzdržnost le na kratek rok do leta 2025. Negotovo je doseganje cilja zagotoviti primerne pokojnine, saj reforma ne dosega nadomestitvenega razmerja v višini 70 %, ki po nekaterih ocenah še omogoča vzdrževanje primernega življenjskega standarda ob upokojitvi. Nadaljnje zmanjševanje pokojnin iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja ter zaostrovanje pogojev upokojevanja bo razbremenilo javne finance. Izpad prihodkov bodo morali zavarovanci nadomestiti sami z vlaganjem v različne oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja v okviru II. in III. stebra. Na dolgi rok pa naj bi se oblikoval nov pokojninski sistem, ki bo zasnovan na štirih stebrih. Obveznemu pokojninskemu stebru se dodaja ničelni steber, s katerim bi dosegli odpravo revščine za vse sloje prebivalstva in zagotovili osnovno socialno varnost za primer starosti, v preostalih delih pokojninskega sistema pa bi se zagotavljale nujno potrebne spodbude.
Ključne besede: pokojninski sistem, delovno aktivni, upokojena generacija, modernizacija, finančna vzdržnost, pokojnine, nadomestitveno razmerje, dodatno pokojninsko zavarovanje, ničelni steber
Objavljeno: 26.09.2012; Ogledov: 1578; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (543,85 KB)

4.
POKOJNINSKI SISTEM V SLOVENIJI IN NA ŠVEDSKEM: ŠVEDSKI MODEL KOT ZGLED NOVI REFORMI POKOJNINSKEGA SISTEMA
Urška Planinšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Med ureditvijo in delovanjem pokojninskega sistema Slovenije in Švedske je kljub njuni raznolikosti moč najti številne podobnosti. Čeprav Švedska velja za izrazito visoko obdavčeno državo, so socialne pravice znotraj nje urejene tako, da zagotavljajo enakomerno porazdelitev sredstev med vse njene državljane. Medgeneracijski sporazum zaradi demografskih sprememb počasi izgublja na pomenu, v ospredje pa vedno bolj prihaja načelo, da so pokojnine v veliki meri odvisne od vplačanih prispevkov. Tako dobro urejeno gospodarsko in socialno stanje države pa si želimo doseči tudi v Sloveniji, kjer se bomo z novo pokojninsko reformo bistveno bolj približali švedskemu socialnemu modelu. Da so spremembe nujno potrebne se zavedajo vsi, glavna nasprotovanja pa se nanašajo na dvig upokojitvene starosti in na izenačitev le te za oba spola. Mnogi so prepričani, da nov zakon ZPIZ-2 ni dovolj dobro zasnovan in bo imel velik vpliv na še večjo obremenjenost starostnikov in posledično tudi na zmanjšano kvaliteto dela. Primanjkljaj v pokojninski blagajni bi bilo mogoče pokriti tudi na druge načine, zlasti z ureditvijo trga zaposlovanja in povečanjem novih delovnih mest. Tudi če nov zakon še ne bomo podprli, bodo pritiski na finančno vzdržnost sistema vedno večji in kmalu bomo prisiljeni, da se pridružimo vsem drugim državam, ki so svojo upokojitveno starost že dvignile.
Ključne besede: pokojninski sistem, demografske spremembe, finančna vzdržnost, tristebrni sistem, modernizacija, večja pravičnost, DC in NDC sistem, obveščanje o bodočih pokojninah
Objavljeno: 29.08.2011; Ogledov: 2609; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (955,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici