Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Da bi podjetja kvalitetnejše sprejemala odločitve, imela nad svojim poslovanjem nadzor in bolje vodila poslovanje na prava pota, je smiselno da se poslužujejo analiziranju poslovanja podjetja in uporabijo finančno analizo. Tako spoznajo svoje pomanjkljivosti in prednosti. Za izboljševanje in ocenjevanje prihodnosti uporabljajo podjetja informacije, ki izhajajo iz računovodskih podatkov iz preteklih let. V magistrski nalogi smo predstavili uspešnost poslovanja podjetja, bonitetno oceno in finančno zdravje, jih na teoretičen in praktičen način preverili in ugotavljali povezave med njimi. Opredelili smo finančno analizo s kazalniki ter uporabili Altmanov model za preverjanje finančnega zdravja podjetja. V empiričnem delu smo izbrali 3 podjetja, predstavili njihovo dejavnost in poslovanje ter za izračun kazalnikov uporabili podatke iz poslovnih poročil za povprečje treh let 2017, 2018 in 2019, za izdelavo finančne analize. S kazalniki smo analizirali njihovo uspešnost in likvidnost ter s tem bonitetno oceno ter finančno zdravje podjetja. Uporabili smo letna poročila oziroma bilanco stanja ter izkaz poslovnega izida in podatke, ki so javno dostopni. Izbrali smo podjetja, ki so primerljiva glede na višino prihodkov od prodaje, da so podjetja med seboj lahko bila primerljiva. Rezultati finančne analize in modela so nam dali informacije glede uspešnosti poslovanja podjetja in bonitetne ocene. Ker smo preverjali tudi povezavo med uspešnostjo, bonitetno oceno in finančnim zdravjem, smo za preverjanje finančnega zdravja uporabili Altmanov model, kjer smo ugotovili ali so podjetja uspešna in stabilna. V sklepnem delu smo strnili ugotovitve, ki smo jih pridobili iz analize in modela in ugotovili, da če je podjetje uspešno in ima dobro bonitetno oceno je tudi finančno zdravo. Ugotovili smo tudi, da sicer finančna ocena s kazalniki uspešnosti in likvidnosti zadovoljivo pokaže kakšno je stanje podjetja, vendar pa je potrebno preveriti tudi dinamično oceno, ki je določena na podlagi nebilančnih oziroma mehkih kazalnikov in kjer nam dejavnost, lokacija, tožbe, blokade, plačilni indeksi, preverjanje insolventnih postopkov in profil podjetja, lahko pokažejo potencialno poslabšanje finančnega položaja ocenjenega subjekta.
Ključne besede: Bonitetna ocena, finančni kazalniki, finančna analiza, uspešnost poslovanja, finančno zdravje podjetja, Altmanov model.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 1346; Prenosov: 217
Celotno besedilo (2,27 MB)

Opis: V letu 2020 so se podjetja soočila s krizo COVID-19, ki je sicer nekoliko drugačna kot pretekle krize. Na kratko smo pregledali pretekle gospodarske krize, vzroke in njihove posledice. V magistrskem delu smo naredili primerjavo med pripravljenostjo podjetij na finančno krizo v letu 2008, ki je prizadela celotno svetovno gospodarstvo, ter pripravljenost na prihajajočo krizo COVID-19 v letu 2020 in v prihajajočih obdobjih. Zanimali so nas predvsem ključni kazalniki, ki jih uporabljamo za ocenjevanje uspešnosti podjetij. Ugotoviti smo želeli tudi vpliv krize na podjetje in kakšne posledice je imela zadnja gospodarska kriza v celotnem obdobju trajanja oziroma do leta 2011, ko je večina držav in podjetij že prišla iz krize. COVID-19 kriza je vsekakor drugačna, kot so bile pretekle. Državne pomoči in čezmerno zadolževanje držav je zaskrbljujoče. Predvsem zaradi ukrepov, ki jih države trenutno še izvajajo, pravih posledic po našem mnenju še ni občutiti. V analizi smo prikazali, da so podjetja v povprečju manj uspešna, kot so bila v letu 2007, torej pred finančno krizo v obdobju 2008–2010, pa vendar so izboljšale likvidnost ter razmerje dolžniško-lastniškega financiranja. Število zaposlenih v opazovanih podjetjih in obdobju vztrajno pada, kar je za stopnjo brezposelnosti vsekakor slab znak. Ugotovili smo tudi, da velikost nima vpliva na uspešnost premagovanja krize, prav tako ne moremo trditi, da uspešnost države, merjena skozi BDP/prebivalca, vpliva na uspešnost podjetja.
Ključne besede: finančna kriza, COVID-19 kriza, uspešnost, dobičkonosnost, proizvajalci aluminija
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 875; Prenosov: 78
Celotno besedilo (2,88 MB)

Opis: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Zgrajena je iz 4 poglavij. Prvo poglavje je uvodno, v tem smo opredelili področje, opisali problem, namen, cilje raziskave, hipoteze, metode raziskovanja ter tudi predpostavke in omejitve. V teoretičnih izhodiščih smo nato povzeli pregled objavljene strokovne literature s področja raziskave. Tretji, to je najpomembnejši del predstavlja raziskava. V tem delu smo predstavili še ugotovitve raziskave. V zadnjem delu smo dodali sklepne ugotovitve in opozorili na možnosti za nadaljnje raziskave na tem področju. V raziskovalnem delu smo preverjali dve hipotezi. Zanimalo nas je, ali so v času gospodarske krize v Sloveniji (v letih od 2008 do 2014) finančno uspešneje poslovala podjetja, ki so bila osredotočena na opravljanje ene same dejavnosti (enovita podjetja) ali podjetja, ki so svoje dejavnosti bolj diverzificirala (dominantna in povezana podjetja) ter ali so bila v istem časovnem obdobju povprečno bolj zadolžena podjetja z bolj diverzificiranimi poslovnimi dejavnosti (povezana in dominantna podjetja) od podjetij z manj diverzificiranimi poslovnimi dejavnostmi (enovita podjetja). Stopnjo diverzifikacije smo določili na osnovi Rumeltove opredelitve glede na % prihodkov, ki jih podjetja ustvarijo z eno samo dejavnostjo. Razdelili smo jih na enovita podjetja, v kolikor so več kot 95 % svojih prihodkov v letu 2008 ustvarila z eno samo dejavnostjo, na dominantna, v kolikor so več kot 70 % in manj kot 95 % svojih prihodkov ustvarila z eno samo dejavnostjo, ter na povezana podjetja, v kolikor so manj kot 70 % svojih prihodkov v letu 2008 ustvarila z eno samo dejavnostjo. Hipotezi smo preverjali na vzorcu 50 izbranih slovenskih povezanih podjetij izmed 4.967 vseh, kolikor jih je bilo v Sloveniji registriranih v letu 2008. V vzorcu je bilo 12 dominantnih, 23 enovitih in 15 povezanih podjetij glede na Rumeltovo opredelitev stopnje diverzifikacije poslovnih dejavnosti. Finančno uspešnost smo merili s petimi izbranimi finančnimi kazalniki in sicer ROE, ROA, EBITDA marža, obrat sredstev ter čista dobičkovnost poslovnih prihodkov. Zadolženost pa smo merili s štirimi izbranimi finančnimi kazalniki in sicer neto dolg/EBITDA, plačilna sposobnost, delež dolga v virih sredstev in zadolženost. V raziskovalnem delu smo hipoteze potrjevali na osnovi finančne analize izbranih kazalnikov in na osnovi analize variance oz. z ANOVA statističnim testom.
Ključne besede: diverzifikacija poslovnih dejavnosti, finančna uspešnost poslovanja, zadolženost podjetij, finančni kazalniki, analiza variance (ANOVA)
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 1588; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu disertacije najprej definiramo globalizacijo in internacionalizacijo, kot dva od osrednjih fenomenov sodobne mednarodne ekonomije. Sledi razlaga modelov internacionalizacije in sicer internacionalizacija s tujimi neposrednimi investicijami, mrežni pristop k internacionalizaciji in razlaga modela globalno rojenih podjetij. V tretjem poglavju razčlenjujemo temeljne značilnosti modela upravljanja blagovnih znamk proizvajalcev izdelkov in storitev. Sledi razlaga definicije in pomena blagovne znamke v snovanju strategije prodajnih poti proizvajalca, saj strategija znamke vpliva na izbiro primerne prodajne poti oziroma na intenzivnost distribucije in izgrajevanje tržne prepoznavnosti proizvajalcev izdelkov na prodajnem mestu. Strategija blagovne znamke, ki je v zadnjem času vedno bolj prisotna v oblikovanju prodajnega asortimenta na prodajni poti, je strategija trgovskih blagovnih znamk. Funkcije trgovskih blagovnih znamk za trgovsko podjetje so večja moč trgovca v distribucijskem kanalu in v celotni oskrbni verigi, centralizacija aktivnosti upravljanja in pozicioniranja prodajnega asortimenta ter razlikovalnega pozicioniranja, izgrajevanje zvestobe odjemalcev in drugo. Sprejemanje trgovskih blagovnih znamk s strani proizvajalcev je odvisno predvsem od njihovih razpoložljivih proizvodnih kapacitet, kratkoročnega prihodka, njihove strategije tržnega pozicioniranja lastnih znamk na trgu, intenzitete konkuriranja in pritiska s strani trgovcev. V četrtem poglavju smo na osnovi podrobnega pregleda literature razčlenili osnovne konceptualne in teoretične vidike upravljanja znamk na prodajni poti. Prodajno pot sestavlja skupina podjetij in posameznikov, ki opravljajo funkcije ali aktivnosti, ki omogočijo prenos izdelkov in storitev od proizvajalcev do odjemalcev in hkrati omogočajo osrednjim tržnim akterjem (proizvajalcem, distributerjem) dosegati lastne distribucijske cilje. Pomembno je poznavanje vloge in odnosov členov na prodajni poti. Teoretični del disertacije zaključujemo v sklepnem poglavju s sintezo konceptualnega modela upravljanja prodajnih poti proizvodnega podjetja na mednarodnih trgih, ki je tudi osrednji znanstveno raziskovalni prispevek doktorske disertacije. V empiričnem delu disertacije smo v okviru konceptualnega modela preverjali osem hipotez. Ugotavljamo, da je povezava strategij prodajnih poti z marketinško, tržno in finančno uspešnostjo pozitivna. Podjetja, ki gradijo na mednarodnih trgih svojo tržno pozicijo z jasno določeno strategijo prodajnih poti do končnih odjemalcev, dosegajo s takšno strategijo boljše poslovne rezultate, ki se kažejo predvsem v večji finančni, tržni in marketinški uspešnosti. Izkazalo se je tudi, da so podjetja, ki bolje obvladujejo trženje izdelkov v smislu večje izvozne tržne naravnanosti hkrati tudi tržno in finančno uspešnejša. Delež lastnih blagovnih znamk pozitivno vpliva na obe vrsti uspešnosti, tako tržno kot tudi finančno uspešnost. Marketinška uspešnost je prav tako pozitivno povezana z obema vrstama uspešnosti. Podjetja, ki imajo v prodajni strukturi večji delež lastnih blagovnih znamk, so tudi uspešnejša pri razvijanju lastnih strategij prodajnih poti. Inovativnost podjetij pozitivno vpliva na tržno in finančno uspešnost, saj sta oba regresijska koeficienta pozitivna in statistično značilna. Čeprav smo predvidevali, da so trgovske znamke grožnja za razvoj prodajne identitete proizvajalca in njegov poslovni rezultat in da obstaja negativna povezava med trgovskimi znamkami in stopnjo dobičkonosnosti prodaje izdelkov za dobavitelje, teh hipoteze nismo empirično potrdili. Prav tako na podlagi empirične analize ni moč jasno zatrditi, da obstaja pozitivna povezava med rastjo prodaje izdelkov proizvodnega podjetja in sprejemanjem trgovske znamke kot pogoja za vstop v izbrano prodajno pot.
Ključne besede: mednarodni trgi, strategija prodajnih poti, blagovne znamke proizvajalca, trgovske znamke, marketinška uspešnost, prodaja, finančna uspešnost, lokalni institucionalni sistem, distribucijska kultura, odnosi z odjemalci na tujih trgih
Objavljeno v DKUM: 25.01.2016; Ogledov: 2390; Prenosov: 364
Celotno besedilo (5,47 MB)

Ključne besede: management, tveganje, kontrola, controlling, zakonodaja, Nemčija, podjetje, finančna poročila, letna poročila, zaključni računi, management, sistemi, varnost, uspešnost poslovanja, strategija, poslovni proces, vrednotenje, škoda, manager, poslovodni delavci, psihologija osebnosti
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1289; Prenosov: 86
Povezava na celotno besedilo