| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 48
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Obrnjeno dokazno breme v davčnih postopkih
Nina Upelj, 2020, diplomsko delo

Opis: Gospodarski kriminal predstavlja vse večji problem današnjega časa. Razširjen je po celem svetu, z njim se srečujejo vse države, prav tako ga večinoma lahko povežemo tudi z organiziranim ter mednarodnim kriminalom. Da bi ga uspeli preprečiti, je potrebno uvajanje novih tehnik preiskovanja te vrste kriminala, prav tako pa tudi sprotno usposabljanje preiskovalcev na aktualnih področjih, ki se zelo hitro razvijajo tudi s pomočjo tehnologije. Problem, ki se pojavi, je težje odkrivanje in pregon storilcev, ker je velikokrat oškodovana pravna oseba ali subjekt in žrtev na prvi pogled ni tako očitna. V diplomski nalogi je predstavljen problem obrnjenega dokaznega bremena. Institut obrnjenega dokaznega bremena je uspešno orodje v boju zoper organiziran in gospodarski kriminal. Gre za relativno mlad pravni instrument, ki še ni dovolj poznan širši množici. Glavni cilj gospodarskega kriminala je pridobitev protipravnega premoženja, z obrnjenim dokaznim bremenom pa je le-to lahko odvzeto. Dokazno breme je prevaljeno na storilca, ki mora dokazati, da je premoženje pridobil na legalen način. V Sloveniji v praksi zaostajamo za ostalimi državami, eden izmed razlogov za to je tudi slabša usposobljenost ter premalo prakse preiskovalcev, ki se ukvarjajo s tovrstnim kriminalom, prav tako pa tudi tožilstva in sodišč. Napisanega na tematiko obrnjenega dokaznega bremena v davčnih postopkih je zelo malo. Zato je v diplomski nalogi predstavljen pregled stanja v tujini ter statistika na tem področju, opravljen pa je tudi intervju z preiskovalko na Finančni upravi RS.
Ključne besede: diplomske naloge, obrnjeno dokazno breme, Finančna uprava RS, davčni postopki, finančna preiskava, odvzem premoženja nezakonitega izvora
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 315; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (613,40 KB)

2.
DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVE DENARNE PREJEMKE
Anja Pečovnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Davek je obvezna dajatev, ki jo mora zavezanec za davek plačati državi. Če zavezanec za davek, dolga ne poravna v celoti in pravočasno, država preko pooblaščenih davčnih organov od zavezanca, ki je lahko fizična ali pravna oseba, davek izterja. To stori v posebnem postopku, ki se imenuje davčna izvršba. Za pobiranje davkov in izvršbo je v Sloveniji pristojna Finančna uprava Republike Slovenije. Izvršba je zadnja stopnja davčnega postopka in se sproži zoper davčnega zavezanca ko ta ne poravna dolgovanega zneska. Izvršba se lahko opravi v različnih oblikah, pri izbiri mora davčni organ upoštevati davčna načela in za konkretni primer izbrati najustreznejšo sredstvo, tako da bo izvršba še vedno uspešna. Prvotno poseže po dolžnikovih denarnih prejemkih, sredstvih na bankah ali hranilnicah, dolžnikovih terjatvah ali opravi rubež premičnin. Če te metode niso učinkovite, pa sodišče na predlog davčnega organa sproži postopek izvršbe na nepremičnine, dolžnikov delež v družbi in ostale premoženjske pravice dolžnika. V diplomski nalogi je podrobneje predstavljena davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke, ki je v praksi tudi najuspešnejša metoda izvršbe. Poleg tega se smatra za dolžnika ta metoda najmanj ogrožajoča. Z izvršbo se poseže po dolžnikovi plači oziroma drugih denarnih prejemkih, tako da delodajalec ali drug izplačevalec mesečno nakazuje del plačila na račun davčnega organa. Izvršba se zaključi ko se zarubi celoten znesek dolga, dolžnika pa bremenijo tudi vsi stroški postopka.
Ključne besede: davek, davčna izvršba, davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke, davčni organ, Finančna uprava Republike Slovenije
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 693; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (978,45 KB)

3.
Davčni inšpekcijski nadzor s študijo primera missing trader-ja
Sandra Šuštaršič Simonič, 2017, diplomsko delo

Opis: Ena izmed temeljnih dejavnosti državne uprave je učinkovito pobiranje dajatev, varovanje družbe in finančnih interesov države. V okviru Finančne uprave Republike Slovenije, ki je nosilec fiskalne vloge pri zagotavljanju virov financiranja javnofinančnih blagajn, se izvaja finančni inšpekcijski nadzor. To je ena izmed oblik finančnega nadzora, pomembna za učinkovito in zakonito izpolnjevanje davčnih obveznosti. Zaradi prisilne narave davčnih prihodkov postopek finančnega inšpekcijskega nadzora temelji na nekaterih načelih, z upoštevanjem le-teh pa se tako omeji oblast državnih organov nasproti zavezancem za davek. Davčni vrtiljak kot ena izmed oblik davčne utaje predstavlja bistveno nevarnost za javni interes, saj povzroča na eni strani neposredno oškodovanje proračuna, na drugi pa nelojalno konkurenco poštenim davčnim zavezancem ter s tem gospodarsko škodo. Finančna uprava, ki se bori zoper davčne goljufije, poleg ozaveščanja širše javnosti z raznimi pojasnili pri prepoznavi »sumljivih« poslov oz. »sumljivih« zavezancev, tudi sama izvaja nekatere ukrepe v boju zoper tovrstne goljufije.
Ključne besede: finančni nadzor, Finančna uprava RS, načela inšpiciranja, davčni vrtiljak, davčni postopek.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 879; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

4.
Finančna uprava Republike Slovenije
Iva Černezel, 2017, diplomsko delo

Opis: Finančna uprava Republike Slovenije je začela delovati 1. 8. 2014, kot nov organ, pod katerega sta se združili Carinska uprava Republike Slovenije in Davčna uprava Republike Slovenije. Reorganizacija, ki se je zgodila na tem področju s sprejetjem Zakona o finančni upravi /ZFU/ (Uradni list RS, št. 25/2014), je povezana z vzorcem, ki se kaže v ostalih državah članicah Evropske Unije in stremi k večji učinkovitosti tega državnega organa, kar je predstavljalo največji problem prejšnje ureditve. Finančna uprava želi s svojimi aktivnostmi izboljšati delovanje s preventivnimi ukrepi, ki bi pripomogli k učinkovitejšemu pobiranju dajatev. Velik problem na področju pobiranja dajatev namreč predstavlja delež utajenih dajatev, ki ni zanemarljiv. Finančna uprava zato z različnimi metodami skuša zajeziti prepad med pobranimi in nepobranimi dajatvami z različnimi ukrepi.
Ključne besede: Finančna uprava Republike Slovenije, reorganizacija, Zakon o finančni upravi, pobiranje dajatev, siva ekonomija
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 1261; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (923,42 KB)

5.
Carinjenje blaga v skladu s carinskimi predpisi ter posebnimi ukrepi
Tanja Erjavšek, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo predstavlja carinski sistem, osredotočen na uvoze z dodatnimi nadzori – veterinarskim, fitosanitarnim in zdravstvenim nadzorom, ter carinski pregled blaga. V Sloveniji področje carinjenja izvršuje Finančna uprava Republike Slovenije. V teoretičnem delu sta predstavljena poslanstvo in zakonodaja, ki ureja področje carine in bistveno določa pravila za izdelavo carinske deklaracije. Trenutna slovenska zakonodaja to področje natančno določa in prilagaja zakonodaji Evropske unije. Zadnji zakon 952/2013, ki se je začel v celoti uporabljati 1. maja 2016, prinaša jasnejša določila glede brezpapirnega poslovanja. V nadaljevanju diplomskega dela so opisane razlike med nespecifičnim in specifičnim primerom uvoza – posebnosti pri uvozu proizvodov, kjer carinjenje vključuje dodatne postopke: sadje in zelenjava – fitosanitarni certifikat; žive živali in živalski proizvodi – veterinarski certifikat; vino – tarifna kvota; električni aparati in deli – oznaka o skladnosti; sladki proizvodi – meursing. Te postopke carinjenja primerjamo in na podlagi ugotovitev predlagamo rešitve za hitrejši pretok blaga. Ugotovimo, da obstajajo razlike med uvozom blaga iz tretjih držav v primerjavi z uvozom blaga iz Evropske unije, saj je notranje trgovanje povsem svobodno in brez carinskih formalnosti. Prost pretok blaga torej prinaša koristi na notranjem trgu.
Ključne besede: carinjenje, Finančna uprava Republike Slovenije, uvoz, carinska deklaracija, inšpekcijski nadzor
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 1247; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

6.
Carina kot policijska služba
Andreja Verbič, 2016, diplomsko delo

Opis: Carina v Sloveniji deluje pod okriljem Finančne uprave Republike Slovenije od leta 2014. Uvrščamo jo v pluralno policijsko družino ravno tako kot policijo, zasebno varovanje, pravosodno policijo, občinsko redarstvo in detektivsko dejavnost ter podobne organizacije. Namen pluralne policijske dejavnosti je varovanje ljudi in premoženja, zagotavljanje zakonitosti in javnega reda, izvajanje splošnega družbenega nadzorstva ter zagotavljanje varnosti v družbi. Carinska služba skrbi za zaščito gospodarskih, finančnih in varnostnih interesov ne le Slovenije, temveč tudi enotnega carinskega območja EU s pomočjo carinskih služb ostalih držav Evropske unije. Naloge, ki jih izvajajo cariniki, so carinski in trošarinski nadzor; obračun in pobiranje uvoznih, izvoznih dajatev ter trošarin; carinske preiskave; kontrola potnikov, blaga in storitve ter druge naloge določene z zakonom. Pri opravljanju svojih nalog se povezujejo tudi z domačo in tujo policijo ter s tujimi carinskimi organi in tako skupaj skrbijo za varnost in zaščito prebivalcev, predvsem pa varujejo pred nepoštenim in nezakonitim trgovanjem. Policija in Finančna uprava medsebojno sodelovanje krepita na skupnih delovnih sestankih. Primerjava pooblastil policistov, carinikov, zasebnih varnostnikov in občinskih redarjev pripelje do ugotovitve, da so pooblastila carinikov najbolj podobna pooblastilom, ki jih imajo policisti, zato lahko v skladu z definicijo pluralne policijske družine carino označimo kot policijsko službo.
Ključne besede: pluralna policijska dejavnost, finančna uprava, carina, cariniki, naloge, sodelovanje, policisti, redarji, varnostniki, pooblastila, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 1168; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (981,69 KB)

7.
POSEBNA UREDITEV OBRAČUNAVANJA DAVKA NA DODANO VREDNOST ZA POTOVALNE AGENCIJE
Erika Režek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem predstavila problematiko obdavčitve potovalnih agencij z vidika njene obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Direktiva Sveta 2006/112/ES omogoča državam članicam uporabo posebne ureditve za potovalne agencije tako, da je z DDV obdavčena le razlika v ceni, marža, ki jo doseže potovalna agencija v zvezi z opravljenimi storitvami do naročnika storitev. Pogoj, ki ga določa ta zakonodaja, je, da potovalna agencija deluje v svojem imenu in za svoj račun in pri zagotavljanju svojih storitev uporablja blago in storitve, ki jih potovalni agenciji dobavijo drugi davčni zavezanci. Rezultat te obdavčitve je, da je kupljena storitev obdavčena tam, kjer je dejansko potrošena, storitve, ki jih vezano na to potovanje zaračuna potovalna agencija, pa so obdavčene tam, kjer je sedež potovalne agencije. Prav tako uporaba te ureditve omogoča, da potovalna agencija prodane storitve šteje kot sestavljene (enotne) storitve in jih kot take zaračuna neposredno potniku. Tu pa se že postavi vprašanje, kdo je potnik: naročnik, ki kupi in koristi te storitve, ali je to le končni kupec (običajno potovanje koristi fizična oseba) ali je potnik lahko tudi druga potovalna agencija, ki potovanje kupi in ga naprej proda končnemu kupcu? Že prvotna Direktiva Sveta 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost iz leta 1977 je v definiciji določila 1. odstavka 26. člena, v katerem je opredeljeno področje uporabe posebne ureditve, uporabila izraz »naročnik«, ang. »customer«, v ostalih odstavkih pa »potnik«, ang. »traveller«. Direktiva Sveta 2006/112/ES iz leta 2006 je to povzela, vendar je nastal problem pri prevajanju tega določila v jezike držav članic, saj so nekatere države pojem« kupec« kot naročnik storitev uporabile le enkrat, nekatere države članice pa so povsod uporabile pojem »potnik«. Za namene maržne ureditve potnik ni nujno nekdo, ki potuje. Namen zakonodajalca je bil, da se termin potnik ne omeji le na ozko kategorijo oseb, pač pa velja za kupce, ki koristijo počitniški paket in vključuje tudi druge potovalne agencije, ki to storitev prodajo naprej. V nasprotnem je kršeno načelo nevtralnosti med davčnimi zavezanci in povzroča izkrivljeno konkurenco med gospodarskimi subjekti. Evropska komisija je leta 2002 izpostavila problem uporabe posebne maržne ureditve za potovalne agencije in je predlagala spremembo člena 26 Direktive Sveta 77/388/EGS. Po mnenju Evropske komisije se v skladu s to zakonodajo maržna ureditev uporablja le, če je kupec potnik (t.i. potnikov pristop). V letu 2007 je Evropska komisija začela postopek proti več državam članicam in je proti osmim državam članicam (Španiji, Poljski, Češki, Italiji, Finski, Portugalski, Grčiji, Franciji) na Sodišče EU vložila postopek presoje uporabe posebne ureditve. Te države so maržno ureditev uporabljale ne glede na to, ali je kupec tudi dejanski potnik ali ne (t.i. »kupčev pristop«). Sodišče EU je v letu 2013 odločilo v prid tem državam, tako, da se lahko maržna ureditev uporabi za vse vrste strank, tako v odnosu, ko potovalna agencija proda potovanje drugi potovalni agenciji, t.j. naročniku storitev, kot v odnosu do končnega potrošnika, t.j. kupcu storitev. Ta sodba je povzročila precej nesoglasja s strani potovalnih agencij. Prav tako se postavlja vprašanje določitve marže, ki jo potovalna agencija doseže za posamezno potovanje. Skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES marža potovalne agencije pomeni razliko med celotnim zneskom, ki ga plača potnik (brez DDV) in dejanskimi stroški potovalne agencije za dobavo blaga in storitev, ki jih potovalni agenciji opravijo drugi davčni zavezanci. Države članice določila Direktive Sveta 2006/112/ES še vedno različno implementirajo v nacionalni zakonodaji, zato je te anomalije potrebno odpraviti, na ravni spremembe Direktive Sveta 2006/112/ES oz. na ravni Sodišča EU.
Ključne besede: DDV – davek na dodano vrednost, DURS – Davčna uprava Republike Slovenije, FURS – Finančna uprava Republike Slovenije, TOMS, RVC – razlika v ceni, B2B - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetji, B2C - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetjem in končnim uporabnikom, EU – Evropska Unija, IBFD - The International Bureau of Fiscal Documentation - Mednarodni urad za fiskalno dokumentacijo, Direktiva Sveta 77/388/EGS − Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, Direktiva Sveta 2006/112/ES - Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ZDDV-1 - Zakon o davku na dodano vrednost, Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 -Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ECTA - Evropsko združenje turističnih agencij in organizatorjev potovanj, GEBTA – Evropsko cehovsko združenje potovalnih agencij za poslovna potovanja
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 1787; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (824,44 KB)

8.
Finančna uprava Republike Slovenije in njena vloga pri omejevanju gospodarske kriminalitete
Jan Volarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na problematiko gospodarske kriminalitete v povezavi z novonastalim organom v sestavi Ministrstva za finance, Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS). Raziskuje na kakšen način se FURS zoperstavlja in omejuje tovrsten kriminal. Problematika gospodarske kriminalitete je pereča, saj tovrsten kriminal spada med najbolj razširjene oblike kaznivih dejanj, obenem pa povzroča nezaupanje v gospodarstvo in prav tako v državo. Ko govorimo o odkrivanju, preiskovanju in dokazovanju gospodarske kriminalitete in o organih njenega pregona, najprej pomislimo na policijo, natančneje na sektor za gospodarsko kriminaliteto, in nacionalni preiskovalni urad, organizirana znotraj uprave kriminalistične policije. V boju zoper gospodarsko kriminaliteto pa je z reorganizacijo Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju davčna služba) in Carinske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju carinska služba) in njuno združitvijo v FURS, policija dobila nepogrešljivega zaveznika, saj z medsebojnim sodelovanjem skupaj nastopata v boju zoper gospodarsko kriminaliteto. Ustanovitev novonastalega organa v sestavi Ministrstva za finance je vsekakor pomemben korak v razvoju državnih institucij v boju zoper tovrstno kriminaliteto na ozemlju Republike Slovenije kot tudi na mednarodnem področju. FURS tako doprinese specifične načine odkrivanja in omejevanja gospodarske kriminalitete, kot so finančni nadzor, nadzor transfernih cen, uvedba davčnih blagajn, finančna preiskava, davčna izvršba in mobilni oddelki. S sklenjenimi sporazumi med državami pa deluje tudi na mednarodnem področju.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preprečevanje, Finančna uprava Republike Slovenije, diplomske naloge
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 1452; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (481,46 KB)

9.
UVEDBA REŠITVE ZA GOTOVINSKO POSLOVANJE PRI PRODAJI NA TERENU
Darko Hozjan, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Slovenija poskuša na različne načine omejiti sivo ekonomijo in eden od ukrepov je tudi uvedba online davčnih blagajn, ki so neposredno povezane s finančno upravo. Te davčne blagajne so obvezne z letom 2016 in jih morajo uporabljati vsi davčni zavezanci, ki pri svojem delu poslujejo z gotovino, kreditnimi karticami ali drugimi oblikami plačil, ki so opredeljene kot gotovinsko plačilo. Tema diplomskega dela obravnava implementacijo in uvedbo davčnih blagajn, z namenom zadostiti zakonskim pogojem, obenem pa poskrbeti, da bodo imeli zavezanci minimalne stroške z uvedbo davčnih blagajn. V diplomski nalogi smo izdelali delujočo prototipno rešitev, pri kateri smo želeli uporabiti obstoječo IKT opremo, ki jo podjetja že imajo. Prototipna rešitev izpolnjuje tudi zahteve povezane s hranjenjem in varnostjo podatkov. Ugotovili smo, da obstoječa informacijska tehnologija omogoča enostavno in učinkovito delo pri zagotavljanju podpore gotovinski prodaji na terenu. Implementacija prototipne rešitve omogoča delo tudi na stacionarnih računalnikih, vendar sta oblika in delo z rešitvijo optimalna za mobilne naprave.
Ključne besede: davčne blagajne, gotovinska prodaja na terenu, oblačne storitve, Microsoft Azure, mobilni telefoni, Finančna uprava RS
Objavljeno: 07.07.2016; Ogledov: 948; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

10.
Načini preprečevanja davčnih utaj v Republiki Sloveniji
Maruša Golob, 2016, diplomsko delo

Opis: Plačevanje davkov nikoli ni bilo najbolj priljubljeno, prej nasprotno. Državljani so od nekdaj iskali načine, kako se davkom izogniti, kako plačevati manj dajatev ali jih celo utajiti. Dandanes je vse omenjeno velik problem marsikatere države, med drugim tudi Slovenije, saj se izogibanje plačilu davkov, davčne utaje, neplačevanje davkov, siva ekonomija in podobno odražajo tudi v javnofinančnem primanjkljaju. Posledice le-tega čutimo vsi državljani, na eni strani s slabšimi javnimi storitvami, na drugi strani z zviševanjem davkov, ki tako udarijo po žepu spet tiste, ki načeloma redno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti. Glede na to, da Slovenija ni imuna na davčne utaje, sem se s pisanjem te diplomske naloge posvetila predvsem načinom preprečevanja davčnih utaj v Sloveniji. Pri tem sem ugotovila, da imamo kar nekaj mehanizmov, s katerimi predvsem Finančna uprava Republike Slovenije poskuša preprečiti in zajeziti davčno utajevanje, zmanjšati sivo ekonomijo in vzpostaviti medsebojno dobro ter vzajemno sodelovanje z zavezanci. Finančna uprava Republike Slovenije se zelo trudi priti bližje zavezancem, da bi spoznali, da plačevanje davkov ni namenjeno bogatenju države, temveč da davke plačujemo zase, da bomo lahko uporabljali kakovostnejše javne storitve. Zato bi morali spremeniti način razmišljanja in dvigniti davčno kulturo na višjo raven, ob tem pa bi nam plačevanje davkov postalo državljanska vrednota.
Ključne besede: finančna uprava, davčne utaje, preprečevanje davčnih utaj, siva ekonomija, davčne blagajne
Objavljeno: 28.06.2016; Ogledov: 1106; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici