| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVNA PROBLEMATIKA FINANČNE KRIZE Z VIDIKA STRUKTURIRANIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
Miran Vrbanić, 2010, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza, ki ima svoje korenine v ameriškem nepremičninskem trgu, je hitro prerasla v svetovno gospodarsko recesijo. Vzrok temu je bila izjemna povezanost finančnega sistema, z izpostavljenostjo drugorazrednim hipotekarnim posojilom ter ugodna pravna pravila, ki so dovoljevala prenos tveganja na druge finančne subjekte in investitorje. Prenos kreditnega tveganja je omogočal institut listinjenja, ki v osnovi predstavlja izdajo vrednostnih papirjev, na podlagi kritnega premoženja. Vrednost tem vrednostnim papirjem je predstavljal bodoči denarni tok olistinjenih hipotekarnih posojil. Ko so kreditojemalci, zaradi povečane referenčne obrestne mere, prenehali plačevati svoje anuitete; premije imetnikom teh vrednostnih papirjev niso bile izplačane. Posebnost teh vrednostnih papirjev je netransparenten način njihove kreacije, kjer se ni vedelo kakšno kritje vsebujejo. Zaradi takšne strukture na emisije različnih bonitetnih ocen, jih imenujemo strukturirani finančni instrumenti. So pa hipotekarna posojila bila kritno premoženje samo določeni vrsti strukturiranih finančnih instrumentov, ostali so tako vsebovali kritje v delih emisij drugih strukturiranih finančnih instrumentov in tako se je nadaljevalo do izjemno velike netransparentnosti in negotovosti. Ko investitorjem niso bile več izplačane premije, je trg zgubil zaupanje v vse vrste strukturiranih finančnih instrumentov. Tudi v tiste, ki niso bili osnovani na drugorazrednih hipotekarnih posojilih. Investitorji so se začeli umikati in nastajale so težave z likvidnostjo - domine so padale. Diplomsko delo uvodoma predstavlja korelacijo nepremičninskega trga in trga finančnih instrumentov ter tako postavlja strukturirane finančne instrumente v kontekst finančne krize. Bistvo pričujočega dela pa je v predstavitvi okoliščin in interpovezanosti finančnih instrumentov, ki so botrovale nastanku finančne krize. Pravna pravila, ki so nalagala finančnim institucijam kapitalsko ustreznost glede na njihovo izpostavljenost, so bila sprva zastarela, kasneje pa nezadostna in tako omogočala kapitalsko arbitražo s pomočjo listinjenja. Agencije za ocenjevanje bonitete so podajale najvišjim (ne najvarnejšim delom emisij) svoje najvišje ocene in tako pretentale »naivne« investitorje ter celotni trg.
Ključne besede: finančna kriza, drugorazredna hipotekarna posojila, listinjenje, prenos kreditnega tveganja, kapitalska arbitraža, kapitalska ustreznost, strukturirani finančni instrumenti, kreditni izvedeni finančni instrumenti, vrednostni papirji, interpovezanost
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 1853; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (7,45 MB)

2.
UPRAVLJANJE TVEGANJ V KONKRETNEM PODJETJU
Snežana Kaliope, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Diplomski seminar obravnava upravljanje in obvladovanje tveganj, predvsem finančnih. V prvem delu sem tako opredelila nekaj finančnih tveganj ter izpostavljenost podjetij finančnim tveganjem. Podjetja se lahko med drugim srečujejo z transakcijsko, translacijsko in ekonomsko izpostavljenostjo. S podrobnim poznavanjem poslovanja ter poslovnega okolja pa bi se lahko podjetja zavarovala oziroma obvladala tveganja in se tako izognila posledicam, ki jih le ta povzročajo. Skozi obdobja postaja obvladovanje tveganja sestavni del vodenja podjetij, kar omogoča stabilizacijo celotnega podjetja in hkrati dvig konkurenčnosti. Drugi del diplomskega seminarja zajema predstavitev podjetja Istrabenz d.d. ter poslovanje družb v Skupini Istrabenz. V podjetju imajo razvito kontrolinško funkcijo, kjer rezultate poslovanja primerjajo z zastavljenimi cilji ter izvajajo mesečna in kvartalna poročanja. Finančno upravljanje v podjetju pa poteka po dvotirnem sistemu, kjer imamo tri organe upravljanja: skupščino delničarjev, nadzorni svet in upravo. V zadnjih letih po mojem mnenju sistem ni deloval korektno in nadzorni organi niso delovali v skladu s svojimi funkcijami. V celotnem poslovanju podjetja med viri financiranja pomembno vlogo predstavlja tudi kredit. Pri tem pa so seveda banke tiste, ki odločajo o kreditiranju in so tako tudi same soočene z raznimi tveganji. Zaradi negotovosti, ki nastajajo pri sklepanju poslov, prisili podjetja, da premislijo o svojem zavarovanju, plačilnih pogojih in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na slabo izvedbo posla in s tem posledično tudi na celotno poslovanje. Kljub temu, da podjetje ustvarja dobiček, se vsekakor srečuje z raznimi poslovnimi, finančnimi in kreditnimi tveganji, ki pa so lahko obvladljiva, če si le zanje zastavimo primerne cilje obvladovanja.
Ključne besede: finančna tveganja, izpostavljenost, transakcijska izpostavljenost, cilji upravljanja tveganj, dvotirni sistem upravljanja
Objavljeno: 21.12.2010; Ogledov: 2453; Prenosov: 522
.pdf Celotno besedilo (781,65 KB)

3.
FINANCIRANJE PODJETIJ V KRIZNIH RAZMERAH - PRIMER PROIZVODNEGA PODJETJA
Sanja Potočnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom predstavila financiranje podjetij v kriznih razmerah s ponazoritvijo na primeru proizvodnega podjetja. Diplomsko delo se nanaša na financiranje podjetja in opisuje kako podjetje posluje v teh časih finančne krize, ki je zajela veliko večino slovenskega gospodarstva. V prvem, teoretičnem delu diplomskega dela se bom uprla na osnove financiranja podjetja, ki jih mora poznati vsako podjetje, da lahko uspešno posluje. Pričela bom z osnovnimi pojmi, kot so pomen denarja in financ, vsebina in pojem financiranja podjetja, finančni sistem in finančni trg ter razložila tudi pomen in naloge finančne funkcije. To poglavje se bo ukvarjalo tudi s finančnim vodenjem in upravljanjem, sledile bodo temeljne kategorije financiranja podjetja. Za podjetje je priporočljivo, da pozna temeljna načela financiranja, oblikovati pa mora tudi svoje cilje in politiko financiranja podjetja, saj je od tega lahko odvisen uspeh njegovega poslovanja. Pri odločanju o financiranju podjetja pa so pomembna tudi pravila financiranja. V nadaljevanju pa bom opisala oblike financiranja, ki zajemajo vire financiranja premoženja podjetja in odločanje o le-teh. Zelo pomembna za podjetje pa je cena virov financiranja, vračanje denarja le-tem in pa najpomembnejše stroški, ki nastanejo pri financiranju podjetja. Opisano bo tudi več vrst stroškov financiranja podjetja. V teh kriznih časih pa so za podjetja lahko usodna finančna tveganja s katerimi se podjetje srečuje, zato lahko na trgu, poznavanju oziroma prepoznavanju le-teh, pripišemo velik pomen. Žal pa se nekatera podjetja v finančni krizi znajdejo tudi v zelo neugodnih razmerah in prav zaradi tega je zelo pomembno poznavanje Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V praktičnem delu diplomskega dela, pa bo predstavljeno proizvodno podjetje in njegovi načini financiranja podjetja ter stroški, ki ob tem nastajajo. Pri preučevanju podjetja se bom osredotočila na oblike dolgoročnega in kratkoročnega financiranja podjetja v kriznih razmerah. Vsako financiranje pa ima določeno ceno in tako imenovane stroške, ki nastajajo ob poslovanju podjetja. Konec koncev pa je najtežji del financiranja podjetja prav vračanje denarja virom financiranja, še posebno pa v kriznih razmerah v kakršnih se nahajajo podjetja še dan danes. Tako bom na primeru omenjenega podjetja želela ugotoviti kako se s financiranjem v kriznih razmerah sooča s problemi ter tveganji in reševanju le-teh. V zaključnem delu pa bom predstavila ugotovitve kako proizvodnemu podjetju uspeva poslovanje na podlagi prikazane primerjave po letih 2007, 2008 in 2009.
Ključne besede: Financiranje, krizne razmere, poslovanje podjetja, finančna kriza, slovensko gospodarstvo, pomen denarja, finance, finančni sistem, finančni trg, pomen finančne funkcije, naloge finančne funkcije, finančno vodenje, upravljanje podjetja, načela financiranja, politika podjetja, politika financiranja podjetja, pravila financiranja, oblike financiranja, viri financiranja podjetja, stroški financiranja, finančna tveganja, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem preneh
Objavljeno: 19.01.2012; Ogledov: 2903; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
OBREMENITVENI TESTI IN OBRESTNO TVEGANJE
Teja Velnar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje teorijo in prakso obremenitvenih testov v bančnem sektorju. Posebno pozornost smo namenili predstavitvi vpliva obrestnega tveganja na teste in pomen tveganja v scenarijih. Namen obremenitvenega testa je oceniti odpornost bančnega sektorja EU na malo verjetne, vendar možne dogodke. Ključnega pomena je poznavati delovanje testov, njihove prednosti in slabosti in vedeti, kako delujejo v bančnem okolju. V zaključnem delu diplomske naloge bomo predstavili in interpretirali rezultate pri zadnjem izvajanju obremenitvenih testov in pregledali pomen obrestnega tveganja pri tem.
Ključne besede: banke, finančna stabilnost, tveganja, obrestno tveganje, obrestna mera, obremenitveni test, scenariji
Objavljeno: 16.01.2012; Ogledov: 1357; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

5.
IZPOSTAVLJENOST FINANČNIM TVEGANJEM − PRIMER KOVINSKO PREDELOVALNEGA PODJETJA
Barbara Kapun, 2012, magistrsko delo

Opis: Tveganje postaja sestavni del poslovanja ne samo finančnih inštitucij, ampak tudi podjetij, ki se primarno ukvarjajo s povsem nefinančnimi dejavnostmi. Zatorej se je potrebno zavedati, da obvladovanje tveganja postaja nuja sodobnega poslovanja. Poslovni uspeh se med drugim lahko izboljša z učinkovitim prepoznavanjem in obvladovanjem tveganj, katerim je podjetje izpostavljeno. Magistrska naloga je praktično usmerjena in zasnovana tako, da na primeru podjetja iz sektorja kovinsko predelovalne industrije, tj. skupine Impol 2000, prikazuje postopek in izbiro instrumentov za obvladovanje finančnih tveganj. V osnovi smo se zaradi samega poslovanja Skupine osredotočili samo na dvoje izmed vseh finančnih tveganj, in sicer tveganje spremembe cene surovine − aluminija − ter valutno tveganje. Namreč, skupina Impol 2000 je v veliki meri odvisna od gibanja cene aluminija, ki se oblikuje na Londonski borzi barvnih kovin. Neugodno gibanje cene aluminija pomembno vpliva na samo poslovanje Skupine. Ravno zato se mora podjetje ustrezno zavarovati pred tovrstnim tveganjem. Ker Skupina posluje z zunanjimi partnerji tudi v valutah, ki niso evro, je izpostavljena valutnemu tveganju. Iz istega razloga, kot tveganje cen surovine, mora podjetje tudi valutno tveganje obvladovati.
Ključne besede: finančna tveganja, tveganje spremembe cen surovin, valutno tveganje, obvladovanje tveganj, finančni instrumenti, forward posel, future posel, swap, opcija, trg aluminija
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 2052; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

6.
DETERMINANTE RAZVOJA DELNIŠKIH TRGOV V TRANZICIJI
Domen Solina, 2012, magistrsko delo

Opis: Razvoj delniškega trga v državah tranzicije je odvisen od številnih makroekonomskih in mikroekonomskih faktorjev. Proces preoblikovanja iz centralno planskega v tržno gospodarstvo, je za številne države predstavljal osrednji izziv na gospodarskem področju. Predvsem preoblikovanje oz. privatizacija državnih družb, je pravzaprav pomenila začetek borznega trgovanja v državah tranzicije. Številni posamezniki so tako pridobili lastniške deleže v pomembnih domačih poslovnih družbah, s katerimi se je začelo trgovati na organiziranih trgih ali borzah. Za poslovne subjekte pa je vendarle najpomembnejši vir financiranja predstavljal bančni sektor oz. medbančni trg, ki je predstavljal osrednjo vlogo pri razvoju borznih trgov v Evropi, medtem ko so v ZDA to vlogo prevzeli kapitalski trgi. Zato je stopnja razvitosti bančnega sistema v državah tranzicije temeljnega pomena in bistveno zaznamuje začetek razvoja posameznega borznega trga. V magistrski nalogi smo opredelili temeljne dejavnike razvoja delniških trgov skozi zgodovino, ki so pozitivno povezani z rastjo BDP-ja na prebivalca v posamezni državi. S preučevanjem stopnje koncentracije smo nato preverili homogenost in posledično konkurenčnost borznega trga v državah tranzicije. Predvsem nas je zanimalo primerjava najrazvitejših trgov in trgov v tranziciji glede na vlogo, ter posledičen vpliv največjih družb (TOP 5 – tržna kap.), ki kotirajo na borznem trgu posamezne države. Stopnjo povezanosti smo prikazali s Pearsonovim koeficientom korelacije, kjer smo primerjali donosnost borznih indeksov v obdobju konjunkture in obdobju finančne krize. S pomočjo Gaussove krivulje smo nato v obliki histogramov prikazali donosnost borznih indeksov v obeh obdobjih. V zadnjem delu naloge smo se posvetili tveganju in institucijskim dejavnikom tveganja na ravni države. Tveganje za posamezne borzne indekse smo opredelili z metodo VaR (ang. Value at Risk), kjer smo analizirali obdobje pred in med finančno krizo. Za posamezne borzne indekse smo pridobili vrednosti pri 99 %, 95% in 90% intervalu zaupanja.
Ključne besede: trgi v tranziciji, delniški trgi, borzni trgi, borzni indeksi, delnice, dejavniki razvoja, stopnja povezanosti, Pearsonov koeficient korelacije, donosnost, koncentracija, tveganje, tveganju prilagojena donosnost, VaR, institucijski dejavniki tveganja, ICRG, PRS, finančna kriza, DAX, in VaR.
Objavljeno: 23.08.2012; Ogledov: 1357; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

7.
PREDSTAVITEV MONTAŽNE GRADNJE INDIVIDUALNE HIŠE PO SISTEMU NEOPAN
Milena Bojović, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena gradnja montažne enodružinske hiše po sistemu Neopan. Predstavljeni so osnovni materiali za izgradnjo objekta. Opisan je potek proizvodnje in sama montaža objekta. Narejena je primerjava z ostalimi sistemi gradnje montažnih objektov na slovenskem trgu. Predstavljena so finančna tveganja, ki so izpostavljena gradbena podjetja. Na primeru sklenjene pogodbe smo prepoznali tveganja, katerim je podjetje z le-to izpostavljeno.
Ključne besede: lesena montažna gradnja, malopanelni sistem, finančna tveganja
Objavljeno: 02.07.2013; Ogledov: 1460; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (8,78 MB)

8.
TVEGANJE POSLOVNE BANKE PRI FINANCIRANJU PREVZEMOV S FINANČNIM VZVODOM
Metka Čretnik Zavec, 2012, magistrsko delo

Opis: Razsežnosti svetovne gospodarske krize, ki je sledila finančni krize konec leta 2008, je opaziti v močnem zniževanju gospodarske rasti v vseh panogah in v pretežno v vseh svetovnih gospodarstvih. Učinek zniževanja gospodarske aktivnosti je razviden v zniževanju kreditnega potenciala bank, na omejevanju investicijskih vlaganj ter na povečevanju števila družb v insolvečnih postopkih. Oslabitve slabih terjatev bank v Sloveniji so po stanju 31.12.2011 znašale 1,16 mrd EUR kar je predstavljalo 81,5 % bruto dohodka bank. Tako imenovani slabi krediti bank ali neplačniki (NPL) se povečujejo, s tem pa tudi oslabitve terjatev bank. Slednje ima negativen vpliv tudi na kapital bank, kapitalsko ustreznost in potrebo po novih in novih dokapitalizacijah. Oslabitve terjatev bank so v obdobju od 2009 do 2011 porasle pretežno v sektorju finančnih holdingov, sektorju gradbeništva, prometa z nepremičninami in v sektorju predelovalne dejavnosti. V času konjukture in velike razpoložljivosti finančnih sredstev z nizko ceno denarja, so banke financirale projekte brez lastne udeležbe investitorjev. Tako kot projekti so bili tudi prevzemi financirani pretežno z dolžniškimi viri. Pri financiranju prevzemov v Sloveniji je imela veliko vlogo tudi vladajoča politična opcija. Porast prevzemnih aktivnosti je opazen še posebej v času visoke gospodarske rasti in višjih donosov. Odplačilo kreditnih obveznosti za prevzem je, predvsem pri managerskih prevzemih, temeljilo na denarnem toku ciljne tarče, saj so bili običajno prevzemniki projektne družbe, ustanovljene z minimalnim kapitalom in v lasti managerjev ciljne tarče. Vrednost zavarovanj je bila zaradi nepremičninskega balona in/ali precenjenih vrednostnih papirjev prenizka, da bi v primeru nastanka kritičnega dogodka krila izgube banke. Slednje so ob dodatnem zniževanju vrednosti zavarovanj zahtevale odplačila kreditov ali dodatna zavarovanja, ki jih prevzemniki niso mogli zagotoviti. Ob nižanju gospodarske aktivnosti ter posledično zniževanje prihodkov od prodaje in donosnosti, prevzemniki oziroma ciljna družba ni več zagotavljala odplačilne sposobnosti. Posledica prenizke vrednosti zavarovanj in nezmožnosti odplačevanja kreditnih obveznosti za prevzem so visoko oblikovane oslabitve terjatev bank, ki so financirale prevzem. Omejitve pri ustanavljanju zavarovanj pred izvedbo prevzema določa Zakon o prevzemih z dopolnitvami. Po izvedenem prevzemu so zavarovanja temeljila le na zastavi delnic, ki jih je izdala ciljna tarča in ne tudi na zastavi nepremičnega premoženja prevzete družbe. Zakon o prevzemih z dopolnitvami prevzemnike omejuje pri izvajanju prevzemnih aktivnosti ko določa najnižji prevzemni prag pri katerem morajo prevzemniki objaviti prevzemno ponudbo. Kršenje določil prevzemne zakonodaje je odvzem glasovalnih pravic, s čimer zakonodajalec posega v upravljalske aktivnosti v prevzeti družbi ter posledično na oblikovanje dividendne politike. Pogoje za statusne spremembe akterjev prevzemnih aktivnosti določa Zakon o gospodarskih družbah z dopolnitvami. Prevzemne aktivnosti se odvijajo v vseh gospodarskih okoljih in tudi ob zniževanju gospodarske aktivnosti. Odločitev poslovne banke o financiranju prevzema bi morala bila odvisna od poslovnega programa ciljne tarče, uspešnosti panoge v kateri deluje, od prodajnih trgov ter predvsem od dovolj visoke lastne udeležbe prevzemnika pri financiranju prevzemnih aktivnosti, ob zagotovitvi ustreznih zavarovanj za kreditne obveznosti. Manjše tveganje neuspešnega prevzema pa nosijo prevzemniki, katerih cilj je prevzem ciljne tarče s proizvodnim programom visoke dodane vrednosti in z diverzificiranim obsegom naročnikov. Znanstveno delo je sestavljeno iz dveh sklopov: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo proučili vrste prevzemov, zgodovino prevzemov in značilnosti prevzemnih aktivnosti v Sloveniji in način financiranja prevzemov s predstavljenim modelom prevzema. Teoretični del, ki se nanaša na proučevanje prevzemnih aktivnosti je dopolnjen s prakti
Ključne besede: prevzem, prevzemna ponudba, prevzemni prag, prag uspešnosti prevzemne ponudbe, ciljna/prevzemna tarča, finančni vzvod, kreditno tveganje, Basel II, zavarovanja, kritični dogodek, neplačnik, oslabitve, izgube iz kreditnega tveganja, zmanjševanje kreditnega tveganja, odplačilna sposobnost, dividende, čisti denarni tok, EBITDA, dolgoročna zadolženost, finančna zadolženost, kazalniki zadolženosti, posamične oslabitve.
Objavljeno: 07.06.2013; Ogledov: 1356; Prenosov: 2

9.
FINANČNE INOVACIJE V LUČI AKTUALNE FINANČNE KRIZE IN NJIHOV VPLIV NA POSLOVANJE BANK
Andrej Novak, 2013, magistrsko delo

Opis: Zgodovina finančnih kriz v dvajsetem stoletju je dolga in pestra, prav tako tudi vzroki za njihov nastanek in načini za njihovo preprečevanje ter reševanje. Aktualno finančno krizo pogosto imenujemo tudi kriza drugorazrednih posojil, saj naj bi bile njen neposredni vzrok ravno težave v izpolnjevanju obveznosti drugorazrednih posojilojemalcev na ameriškem trgu. Vendar pa samo omenjeno dejstvo še ni moglo biti izključen vzrok za globalno krizo. Razvoj finančnega trga in novih finančnih produktov je namreč omogočil prenos kreditnega tveganja iz običajnih kreditnih institucij preko strukturiranih finančnih instrumentov na različne skupine investitorjev, tudi takšne, ki sicer ne bi prevzemali tovrstnih tveganj. Finančne inovacije lahko opredelimo kot novosti na finančnem področju, ki vključujejo tako nove finančne produkte kot tudi storitve oziroma procese značilne za napredne ekonomske sisteme. Značilno za moderne finančne inovacije je, da zraven ciljev kot je na primer povečanje donosnosti, bistveno vplivajo na odnos do tveganj tako na aktivni kot pasivni strani bilanc finančnih institucij. Banke kot eden izmed največjih igralcev na finančnem trgu so imele vodilno vlogo pri razvoju finančnih inovacij. Pri tem so zasledovale svoje interese kot so povečanje dobička, zmanjšanje izpostavljenosti tveganju, povečanje likvidnosti ali ustreznost regulatornih zahtevam. Namen naše raziskave je bil analizirati različne dejavnike poslovanja v ameriških bankah v obdobju od leta 2003 do leta 2011 in ugotoviti njihov vpliv na poslovanje bank iz vidika donosnosti in izpostavljenosti tveganju. Pri tem smo bili posebej pozorni na vpliv listinjenja kot ene izmed glavnih finančnih inovacij na donosnost in izpostavljenost tveganju bank ter vplivu finančne krize na poslovanje bank. V raziskavi smo kot vir podatkov uporabljali podatke iz Federal Deposit Insurance Corporation – FDIC. Za preverjanje postavljenih hipotez smo razvili in predstavili ekonometrični model s pomočjo katerega smo analizirali vpliv listinjenja na poslovanje bank. Raziskava je pokazala, da je vpliv listinjenja na donosnost pozitiven in da lahko sklepamo, da je povečevanje donosnosti bil eden glavnih ciljev uporabe listinjenja. Hkrati pa nam rezultati raziskave pokažejo, da se je izpostavljenost tveganju v bankah ob uporabi listinjenja povečala. Ekonometrični model nam je sicer pri analizi ostalih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje bank, dal rezultate, ki so bili pričakovani. To velja tudi za vpliv finančne krize, kjer se je pokazalo, da je vplivala na zmanjšanje donosnosti bank obenem pa tudi na zmanjšanje izpostavljenosti tveganju.
Ključne besede: Finančna kriza, deregulacija, globalna ekonomska neravnovesja, hipotekarna posojila, nepremičninski balon, bonitetne agencije, finančne inovacije, listinjenje, hipotekarna obveznica – MBS, zadolžnica zavarovana z dolgom - CDO, zamenjava kreditnega tveganja – CDS, bančni sistem v senci, ameriške banke, donosnost, izpostavljenost tveganju, regresijska analiza, metoda najmanjših kvadratov, Ramseyev Reset Test.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1148; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

10.
POMEN TVEGANJA NEIZPOLNITVE OBVEZNOSTI NASPROTNE STRANKE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Ademir Ibrahimović, 2013, magistrsko delo

Opis: Tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke večkrat enačimo s kreditnim tveganjem, vendar kreditno tveganje predstavlja le del tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Tveganje neizpolnjevanja nedenarnih obveznosti, kot eden izmed zvrsti tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, vpliva na vrednost ekonomskega subjekta, bodisi neposredno (na sredstva in obveznosti) ali posredno (na ugled ekonomskega subjekta). Neizpolnjevanje nedenarnih obveznosti pa v določenem času vpliva na denarni tok ekonomskega subjekta, s čimer se ekonomskemu subjektu povečajo finančne težave. Največji vpliv poleg kreditnega tveganja ima tudi finančna nedisciplina ekonomskih subjektov. Neobvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke predstavlja veliko nevarnost prenosa tveganja na sistematično tveganje v določenem ekonomskem prostoru ali celotni ekonomiji. Finančna kriza je zvišala stopnjo tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke pri vseh ekonomskih subjektih. Določeni dogodki, ki so se zgodili v RS, kot so zmanjšanje gradbene dejavnosti ter večje omejitve pri pridobivanju posojil, so tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke še bolj povečali. Likvidnostne težave ekonomskih subjektov so se vedno bolj povečevale. Mnogi ekonomski subjekti v RS so morali začeti insolventne postopke, kot so stečaj, prisilna poravnava ter likvidacija. Zaradi insolventnih postopkov pa bodo mnoge neporavnane obveznosti v nadaljnjih letih ostale »neporavnane«. Likvidnostne težave ekonomskih subjektov v RS so se zaradi tega začele še bolj povečevati, s čimer so se začele povečevati tudi neporavnane obveznosti ter s tem tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Obvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke postaja vedno bolj pomembno, zaradi vedno večje rasti moralnega hazarda v RS. Prav tako postaja tudi večja potreba po regulatornem nadzoru tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Obvladovanje in spremljanje vpliva tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke na ekonomijo zelo pomembna za širši interes ekonomije. Magistrsko delo poudarja ta pomen in predstavlja primer vpliva tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke na slovensko ekonomijo.
Ključne besede: Tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, tveganje neizpolnitve pogodbenih obveznosti, kreditno tveganje, finančna nedisciplina, plačilna nedisciplina, plačilna sposobnost, finančna kriza, gospodarska kriza, poslovne tendence, ekonomski trendi, moralni hazard, poslovna etika, obvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti, obvladovanje tveganj, finančno tveganje, obvladovanje finančnih tveganj
Objavljeno: 28.08.2013; Ogledov: 1585; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici