Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pandemija covida-19 in ukrepi, ki so potrebni za obvladovanje virusa SARS-CoV-2, so v zelo kratkem času prispevali k velikim spremembam v finančnem sistemu. Problem je, ker ne vemo, kakšne posledice bodo ti ukrepi povzročili v gospodarstvu. Opisali bomo, kakšen vpliv je imel finančni stres v ZDA v času pandemije covida-19 na posameznike in gospodarstvo. Ugotovili smo, da se je brezposelnost v ZDA v času pandemije covida-19 povečala za 10,4 %. Finančni sistem je treba ves čas spremljati, da lahko odkrijemo tveganja in ustrezno ukrepamo. Če želimo, da podjetje uspešno posluje v prihodnosti, je zelo pomembno, da spremljamo finančno stabilnost. Ugotovili smo, da pandemija covida-19 negativno vpliva na finančno stabilnost. Slednjo lahko merimo s pomočjo indeksov finančnega stresa. Tako smo s pomočjo indeksa CISS ter indeksov CFSI, KCFSI in STLFSI2 ugotovili, da se je v času pandemije covida-19 finančni stres povečal. Finančni stres velja za enega izmed najpomembnejših virov psiho-socialnega stresa. Od globalne finančne krize leta 2008 je finančni stres največji dejavnik stresa. Ugotovili smo, da stres pri posamezniku vpliva na njegovo produktivnost, motivacijo in delovno sposobnost. V času pandemije covida-19 se je vrednost borznega indeksa S&P 500 znižala, kar pomeni padec vrednosti delnic.
Ključne besede: CISS, FSI, S&P 500, finančna stabilnost, finančni stres, ZDA.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 894; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: Pretekla finančna kriza je pokazala potrebo po makrobonitetnem nadzoru v finančnem sistemu nadzora. Boleči končni rezultati recesije so nas še enkrat opomnili na tesno povezavo med finančnim in makroekonomskim okoljem. Izkazalo se je, da pretekla politika, bodisi monetarna, fiskalna ali mikrobonitetna, ni zagotavljala zadostne učinkovitosti pri omejevanju različnih sistemskih tveganjih. V Sloveniji je namen makrobonitetnega nadzora odkriti, spremljati in ocenjevati sistemska tveganja, ki lahko povzročijo finančno nestabilnost, zmanjšati kopičenje sistemskih tveganj in zagotoviti trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti. Makrobonitetna politika pa ni edina politika, ki je usmerjena v ekonomsko in finančno stabilnost gospodarstva. Ob monetarni, fiskalni in mikrobonitetni politiki, je potrebno veliko usklajevanja in sodelovanja med pristojnimi organi nadzora. Politike so medsebojno tesno prepletene, se lahko dopolnjujejo ali so si nasprotujoče. Velikokrat imajo instrumenti makrobonitetne politike značilnosti mikrobonitetnih oziroma monetarnih, saj so bili razviti z namenom, da odpravijo nepravilnosti, ki se pojavljajo pri uporabi teh. Na podlagi ocenjenih sistemskih tveganj Banka Slovenije uporablja instrumente makrobonitetne politike opredeljene v Uredbi (CRR), Zban-2 in ZMbNFS, z namenom zasledovanja zastavljenih vmesnih in končnih ciljev makrobonitetne politike. Glede na opredeljeno sistemsko tveganje ima Banka Slovenije pravico izbrati, uvesti in imeti neposreden nadzor nad makrobonitetnimi instrumenti z namenom preprečitve nadaljnjega kopičenja sistemskega tveganja. Seznam makrobonitetnim instrumentov je prilagojen vmesnim ciljem. V Sloveniji je tako v uporabi pet sklopov makrobonitetnih instrumentov: instrumenta za stanovanjski nepremičninski trg (LTV in DSTI), blažilnik za DSPI, proticiklični kapitalski blažilnik (CCB), GLTDF in omejevanje depozitnih obrestnih mer.
Ključne besede: finančna stabilnost, makrobonitetna politika, sistemska tveganja, makrobonitetni instrumenti.
Objavljeno v DKUM: 10.12.2019; Ogledov: 1114; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,50 MB)

Opis: Evropski narodi so v pretekli zgodovini pokazali pogoste težnje po združevanju, ki so ob novi politični situaciji po drugi svetovni vojni vodile v nastanek Evropske unije. Evropska unija danes predstavlja veliko gospodarsko in politično integracijo 27 držav s skoraj 500 milijoni prebivalcev, ki ima pomemben glas in vlogo pri vseh svetovnih izzivih in vprašanjih. Ena za naše delo najpomembnejših značilnosti Evropske unije je skupna monetarna unija 17 držav članic, evro območje. Evro območje danes v svetu predstavlja edinstveno strukturo držav, ki so ne glede na skupno valuto v veliki meri ohranile svoje pristojnostmi na področju ekonomskih in fiskalnih politik. Evro je v kratkem času svojega obstoja postal pomembna svetovna valuta in z vidika fizične uporabe denarja prehitel svetovno rezervno valuto ameriški dolar ter se zasidral kot druga svetovna rezervna valuta. Pojav svetovne finančne in kasneje gospodarske krize, nastale v ZDA zaradi drugorazrednih vrednostnih hipotekarnih papirjev, je bil prvi pravi preizkus trdnosti in stabilnosti evra, ki ga je evro v celoti gledano sicer relativno dobro opravil. Je pa finančno-gospodarska kriza pokazala na nekatere njegove pomanjkljivosti in slabo vodenje javnih financ v perifernih državah evro območja. Z zamenjavo oblasti v Grčiji so na dan prišle podrobnosti o njenem slabem stanju javnih financ in prirejanju podatkov, kar je povzročilo nemir na finančnih trgih in sprožilo vprašanja o širitvi grških težav v druge periferne države evro območja, s čimer označujemo začetek dolžniške krize v evro območju. Države evro območja so v kratkem času vzpostavile do tedaj neobstoječi mehanizem finančne pomoči za zaščito evra, s katerim so želele zajeziti širjenje dolžniške krize in stabilizirati evro. Eden glavnih ciljev našega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri je na novo vpeljani mehanizem prispeval k stabilizaciji evra in kot je pokazala naša raziskava, mu ni v celoti uspelo stabilizirati evra. Medtem, ko se je novi sistem pokazal kot dovolj učinkovit v primeru reševanja Irske in Portugalske, je pritisk na Italijo pokazal na dvome finančnih trgov o zadostni moči tega mehanizma. Ne glede na to obstoj in nadaljnja širitev evro območja ni ogrožena, s številnimi dodatnimi ukrepi in s podpisom Pogodbe o fiskalni uniji je evro ponovno na pravi poti k povrnitvi zaupanja in moči, ki jo je imel pred začetkom dolžniške krize evro območja.
Ključne besede: Evropska unija, evro, ECB, Maastrichtski kriteriji, finančna in gospodarska kriza, drugorazredna posojila, Lehman Brothers, Grčija, evropska dolžniška kriza, javne finance, mehanizem za stabilnost evra, svetovna rezervna valuta
Objavljeno v DKUM: 23.05.2012; Ogledov: 3791; Prenosov: 506  (1 glas)
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Banke kot najstarejša finančna institucija skrbijo za finance svojih komitentov. Skrbeti morajo tudi za finančno stabilnost bančnega sistema države, ker je pomemben za narodno gospodarstvo. V skladu z zakonom, ki določa iz česa se banka lahko financira in kako mora poslovati, banke skrbijo, da nemoteno poslujejo in omogočajo svojim komitentom posle ki jih nudijo. Kadar pa banka ne more vplivati na zunanje šoke, ki so jih nenamerno povzročile tuje banke in imajo vpliv na celoten sistem, mora imeti vsaka banka kapital s katerim pokrije tveganja, ki so že vnaprej znana. Za ugotavljanje ali bo banka preživela v naslednji krizi se uporabljajo tako imenovani stres testi. Stres teste delimo na makro stres teste in na mikro stres teste. Makro stres testi, so tisti stres testi v katero je vključen celoten bančni sistem. Makro stres teste uporablja tudi evropska centralna banka in rezultate teh stres testov za leto 2010 in 2011 sem uporabila tudi v diplomskem seminarju, kjer sem jih na kratko razložila in analizirala. Izpostavila sem dve banki, in sicer Novo ljubljansko banko d.d., ki je naša slovenska banka in špansko banko Grupo BBVA. Banki se glede na obsežnost poslovanja in velikost razlikujeta, vendar tisti parameter, ki je za nas pomemben ne vključuje teh razlik. Nato sem še analizirala Novo Ljubljansko banko glede na leto 2010 in 2011 in sem prišla do ugotovitve, da je zadnja kriza kar krepko vplivala na poslovanje banke in da bo morala banka sprejeti ukrepe, da bo pri naslednjem šoku lahko nemoteno poslovala. Pri pisanju sem prišla do ugotovitev, da so stres testi tisto orodje, ki banke lahko pripravi na takšne in drugačne šoke in jim pokaže. Kje so najbolj ranljivi in kaj morajo ukreniti, da se poslovanje ne bo bistveno spremenilo. Drugi stres testi so mikro stres testi, ki so javnosti nedostopni. Kot smo na začetku zapisali, so banke najstarejše finančne institucije in skrbijo za finančno stabilnost države.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: banka, centralna banka, poslovna banka, finančna stabilnost, bančni sistem, načela financiranja, pravila financiranja, stres testi, makro stres testi, mikro stres testi.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2011; Ogledov: 3044; Prenosov: 204
Celotno besedilo (218,55 KB)

Opis: Izraz finančna kriza zajema več vrst kriz, in sicer: valutno, bančno, dolžniško, okužbeno in krizo dvojčkov. Skozi zgodovino lahko vidimo, da gospodarstvo ne raste po gladkih oziroma enakomernih vzorcih, temveč niha po določenih vzorcih. Tako poznamo fazo konjunkture, krize in recesije. Kriza, ki se je začela v Združenih državah Amerike, velja za najhujšo krizo po 2. svetovni vojni. Povod za nastanek krize je bilo prekomerno financiranje nepremičninskih naložb, kar je sprožilo prekomerne investicije v nepremičnine in posledično preveliko ponudbo na trgu. Sledil je padec cen nepremičnin in nezmožnost odplačevanja kreditov. Nepremičninski balon je počil in začela se je finančna kriza, ki se je razširila po vsem svetu. MDS je leta 2008 grško gospodarstvo uvrstil na 27. mesto glede na nominalni BDP, po kupni moči pa se uvršča na 30. mesto. Gledano po BDP-ju na prebivalca se Grčija uvršča na 24. mesto. Levji delež grškega BDP-ja predstavlja terciarni sektor in sicer slabih 76 %. Večino grškega izvoza predstavljajo predelovalna industrija, hrana in kemikalije, največji grški uvoznici pa sta Nemčija in Italija. Med evropskimi državami je finančna kriza najbolj prizadela Grčijo. V desetletjih pred finančno krizo, se je grška vlada močno zadolževala v tujini za financiranje proračunskega primanjkljaja. Proračunski primanjkljaj in zunanji dolg Grčije sta precej nad predpisanimi stopnjami evropske Ekonomske in monetarne unije. Oboje presega tudi predpise Evropskega pakta za stabilnost in rast, ki dovoljuje zunanji dolg v višini največ 60 % BDP-ja, proračunski primanjkljaj pa ne sme presegati 3 odstotkov BDP-ja. Proti koncu leta 2009 se je nezaupanje investitorjev v grško vlado povečalo. Po revidiranih podatkih se je pokazalo, da je grški proračunski primanjkljaj višji od izkazanega, kar je še dodatno poslabšalo stanje, saj so se znižale bonitetne ocene grških obveznic. Dodaten padec zaupanja vlagateljev sta povzročila še ponarejanje statistike in prikrivanje zunanjega dolga skozi zapletene finančne inštrumente. Grčija je bila primorana zaprositi za pomoč za refinanciranje njenih obveznosti. Paket pomoči s strani članic Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada znaša 110 milijard evrov. Pomoč bo Grčija dobila v naslednjih treh letih v zameno za izvedbo obsežnih reform, s katerimi bo oživela gospodarstvo, zvišala konkurenčnost in zmanjšala proračunski primanjkljaj in zunanji dolg. Reforme posegajo predvsem na področje fiskalne politike, vladne porabe, državnih prihodkov, nadzora nad porabo, finančne stabilnosti, socialnih transferjev, pokojninske reforme in strukturnih sprememb. Poleg Grčije so pravila evro območja kršile tudi druge članice monetarne unije. Med največjimi kršiteljicami so še Portugalska, Irska, Italija in Španija. Težava z odplačevanjem obveznosti so vplivale tudi na stabilnost evra, ki se je močno zamajal. Da bi Evropska unija umirila finančne trge in stabilizirala evro je sprejela mehanizem za reševanje evra, ki zajema 750 milijard evrov pomoči. Za stabilen in močan evro bo morala Evropska unija reformirati institucionalen okvir monetarne unije.
Ključne besede: finančna kriza, evro, evro območje, stabilnost evra, varčevalni ukrepi, reforme, protikrizni ukrepi, recesija, proračunski primanjkljaj, zunanji dolg, paket pomoči, Grčija
Objavljeno v DKUM: 12.07.2011; Ogledov: 7360; Prenosov: 859
Celotno besedilo (786,07 KB)