Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Gospodarski kriminal predstavlja vse večji problem današnjega časa. Razširjen je po celem svetu, z njim se srečujejo vse države, prav tako ga večinoma lahko povežemo tudi z organiziranim ter mednarodnim kriminalom. Da bi ga uspeli preprečiti, je potrebno uvajanje novih tehnik preiskovanja te vrste kriminala, prav tako pa tudi sprotno usposabljanje preiskovalcev na aktualnih področjih, ki se zelo hitro razvijajo tudi s pomočjo tehnologije. Problem, ki se pojavi, je težje odkrivanje in pregon storilcev, ker je velikokrat oškodovana pravna oseba ali subjekt in žrtev na prvi pogled ni tako očitna. V diplomski nalogi je predstavljen problem obrnjenega dokaznega bremena. Institut obrnjenega dokaznega bremena je uspešno orodje v boju zoper organiziran in gospodarski kriminal. Gre za relativno mlad pravni instrument, ki še ni dovolj poznan širši množici. Glavni cilj gospodarskega kriminala je pridobitev protipravnega premoženja, z obrnjenim dokaznim bremenom pa je le-to lahko odvzeto. Dokazno breme je prevaljeno na storilca, ki mora dokazati, da je premoženje pridobil na legalen način. V Sloveniji v praksi zaostajamo za ostalimi državami, eden izmed razlogov za to je tudi slabša usposobljenost ter premalo prakse preiskovalcev, ki se ukvarjajo s tovrstnim kriminalom, prav tako pa tudi tožilstva in sodišč. Napisanega na tematiko obrnjenega dokaznega bremena v davčnih postopkih je zelo malo. Zato je v diplomski nalogi predstavljen pregled stanja v tujini ter statistika na tem področju, opravljen pa je tudi intervju z preiskovalko na Finančni upravi RS.
Ključne besede: diplomske naloge, obrnjeno dokazno breme, Finančna uprava RS, davčni postopki, finančna preiskava, odvzem premoženja nezakonitega izvora
Objavljeno v DKUM: 28.05.2020; Ogledov: 1201; Prenosov: 145
Celotno besedilo (613,40 KB)

Opis: Vse večji razmah finančnega kriminala v Republiki Sloveniji in po svetu je odprl diskusije o vprašanju moţnosti uvedbe finančne policije v naši drţavi. Pod pojmom finančni kriminal, ki sodi med najpogostejše oblike gospodarskega kriminala v Republiki Sloveniji, razumemo situacijo, ko si storilec pridobi finančno korist na škodo druţbene skupnosti. V Sloveniji se praktično vse od osamosvojitve z večjimi ali manjšimi presledki razpravlja o (ne)potrebnosti ustanovitve finančne policije kot posebnega organa za odkrivanje in preiskovanje finančne in še nekaterih drugih oblik gospodarske kriminalitete. Finančna policija v Evropi ni razširjen pojav, tradicionalno je vpeta le v italijanski pravni sistem. Na novo so ta institut vpeljale tudi nekatere bivše jugoslovanske republike, in sicer Hrvaška, Makedonija, Srbija ter Bosna in Hercegovina. Tako v Sloveniji, kot v tujini namenjamo vedno večjo pozornost problematiki finančnih preiskav. Razlog za to je predvsem podrobnejša obravnava mednarodnega organiziranega kriminala ter z njem povezane korupcije, pranja denarja in financiranja terorizma s strani pomembnejših mednarodnih organizacij. Ker ima Slovenija precej organov, ki imajo ustrezna pooblastila za boj proti gospodarskemu kriminalu, ustanovitev finančne policije ne bi bila smotrna. Obstajajo različne moţnosti organiziranja, pomembno pa je tudi, da usluţbenci organov pregona in nadzornih institucij, ki so v Sloveniji razpršeni, delujejo usklajeno znotraj enega samega organa, skupaj, neodvisno od dnevne politike in da imajo za svoje delo trdno in jasno zakonsko podlago ter trajno politično podporo. Nacionalni preiskovalni biro je specializirana kriminalistična preiskovalna enota na drţavni ravni za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj s področij gospodarske in finančne kriminalitete ter korupcije.
Ključne besede: finančna policija, gospodarska kriminaliteta, finančni kriminal, preiskovanje in omejevanje gospodarske kriminalitete, davčno utajevanje, preiskava v davčnem postopku, finančna preiskava, nacionalni preiskovalni urad
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1790; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,66 MB)

Opis: Kazenskopravna finančna preiskava, ki jo določata Kazenski zakonik in Zakon o kazenskem postopku, je temeljno orodje pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Je izrednega pomena za odvzem protipravne premoženjske koristi storilcem kaznivih dejanj ali osebam, na katere je bilo premoženje preneseno. V prvem delu diplomske naloge je podrobno predstavljena pravna podlaga kazenskopravne finančne preiskave, podano pa je tudi jasno razlikovanje od drugih dveh oblik finančnih preiskav, ki jih poznamo v Republiki Sloveniji. Pri izvajanju kazenskopravne finančne preiskave je bistvenega pomena tesno sodelovanje organov z različnimi pristojnostmi, ki vodijo določene zbirke podatkov, z izvajalci finančne preiskave, najpogosteje policijo in državnim tožilstvom. V osrednjem delu diplomske naloge je finančna preiskava analizirana tudi s praktičnega (izkustvenega) vidika. Sodelovanje in razmerja med vsemi sodelujočimi organi v postopku zavarovanja protipravne premoženjske koristi je potrebno stalno krepiti in v bodoče bolj sistemsko urediti. Najbolj pereče težave pri dejanskem izvajanju finančnih preiskav so opisane v zadnjem delu diplomske naloge. Navedene težave onemogočajo bolj učinkovito izvajanje finančnih preiskav ter zavarovanja protipravno pridobljenega premoženja. Za izboljšavo ureditve predmetnega področja so predlagani ukrepi spremembe zakonodaje predvsem glede časovnega trajanja začasnega zavarovanja, razpolaganja in upravljanja z zavarovanim premoženjem ter zagotovitev potrebnih dostopov do podatkov v predkazenskem postopku.
Ključne besede: finančna preiskava, protipravna premoženjska korist, zavarovanje protipravne premoženjske koristi, pristojnosti in sodelovanje organov.
Objavljeno v DKUM: 28.06.2016; Ogledov: 1960; Prenosov: 390
Celotno besedilo (464,23 KB)