SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJALNO - PRAVNA ANALIZA RAZMEJITEV MED GOSPODARSKIMI PREKRŠKI IN GOSPODARSKIMI KAZNIVIMI DEJANJI S PODROČJA PREVZEMNE POLITIKE
Bojan Geršak, 2015, doktorska disertacija

Opis: V Sloveniji lahko v zadnjih letih zasledimo medijsko poplavo informacij s področja prevzemov, vmešavanja politike ter vprašanja, ali so bili vsi prevzemi izpeljani z veljavno zakonodajo in ali zagotavljajo razvoj nacionalnega gospodarstva. Zato se zastavlja vprašanje, ali sta nova kolektivna identiteta in red, ki se vzpostavljata, ustrezno oblikovana v politiki prevzemov ali sta pod ustreznim nadzorom in kako kvalitetne so naše pravne varovalke na področju ustreznega sankcioniranja protipravnih ravnanj. Prav slednje je predmet proučevanja v doktorski disertaciji, saj je tako v domači kot tuji strokovni javnosti moč zaslediti različne pomisleke o ustrezni politiki na področju sankcioniranja protipravnih ravnanj v Sloveniji. Postavljajo se različno pomembna vsebinska in tehnično izvedbena vprašanja kot npr. ali imamo ustrezno zakonodajo, ali je preveč ohlapna, ali imamo ustrezno sankcioniranje za kršitve zakonodaje iz naslova prekrškov kot tudi kazenske politike, ali imamo jasne oz. nejasne razmejitve med prekrškovno in kazensko odgovornostjo.
Ključne besede: finančna preiskava, inšpekcijski nadzor, učinkovitost organa, nezakonita ravnanja
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 484; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

2.
PRIMERNOST UVEDBE FINANČNE POLICIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Boris Potrč, 2016, magistrsko delo

Opis: Vse večji razmah finančnega kriminala v Republiki Sloveniji in po svetu je odprl diskusije o vprašanju moţnosti uvedbe finančne policije v naši drţavi. Pod pojmom finančni kriminal, ki sodi med najpogostejše oblike gospodarskega kriminala v Republiki Sloveniji, razumemo situacijo, ko si storilec pridobi finančno korist na škodo druţbene skupnosti. V Sloveniji se praktično vse od osamosvojitve z večjimi ali manjšimi presledki razpravlja o (ne)potrebnosti ustanovitve finančne policije kot posebnega organa za odkrivanje in preiskovanje finančne in še nekaterih drugih oblik gospodarske kriminalitete. Finančna policija v Evropi ni razširjen pojav, tradicionalno je vpeta le v italijanski pravni sistem. Na novo so ta institut vpeljale tudi nekatere bivše jugoslovanske republike, in sicer Hrvaška, Makedonija, Srbija ter Bosna in Hercegovina. Tako v Sloveniji, kot v tujini namenjamo vedno večjo pozornost problematiki finančnih preiskav. Razlog za to je predvsem podrobnejša obravnava mednarodnega organiziranega kriminala ter z njem povezane korupcije, pranja denarja in financiranja terorizma s strani pomembnejših mednarodnih organizacij. Ker ima Slovenija precej organov, ki imajo ustrezna pooblastila za boj proti gospodarskemu kriminalu, ustanovitev finančne policije ne bi bila smotrna. Obstajajo različne moţnosti organiziranja, pomembno pa je tudi, da usluţbenci organov pregona in nadzornih institucij, ki so v Sloveniji razpršeni, delujejo usklajeno znotraj enega samega organa, skupaj, neodvisno od dnevne politike in da imajo za svoje delo trdno in jasno zakonsko podlago ter trajno politično podporo. Nacionalni preiskovalni biro je specializirana kriminalistična preiskovalna enota na drţavni ravni za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj s področij gospodarske in finančne kriminalitete ter korupcije.
Ključne besede: finančna policija, gospodarska kriminaliteta, finančni kriminal, preiskovanje in omejevanje gospodarske kriminalitete, davčno utajevanje, preiskava v davčnem postopku, finančna preiskava, nacionalni preiskovalni urad
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 507; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

3.
INTEGRIRANA FINANČNA PREISKAVA IN ZASEG PROTIPRAVNE PREMOŽENJSKE KORISTI
Martin Rupnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Kazenskopravna finančna preiskava, ki jo določata Kazenski zakonik in Zakon o kazenskem postopku, je temeljno orodje pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Je izrednega pomena za odvzem protipravne premoženjske koristi storilcem kaznivih dejanj ali osebam, na katere je bilo premoženje preneseno. V prvem delu diplomske naloge je podrobno predstavljena pravna podlaga kazenskopravne finančne preiskave, podano pa je tudi jasno razlikovanje od drugih dveh oblik finančnih preiskav, ki jih poznamo v Republiki Sloveniji. Pri izvajanju kazenskopravne finančne preiskave je bistvenega pomena tesno sodelovanje organov z različnimi pristojnostmi, ki vodijo določene zbirke podatkov, z izvajalci finančne preiskave, najpogosteje policijo in državnim tožilstvom. V osrednjem delu diplomske naloge je finančna preiskava analizirana tudi s praktičnega (izkustvenega) vidika. Sodelovanje in razmerja med vsemi sodelujočimi organi v postopku zavarovanja protipravne premoženjske koristi je potrebno stalno krepiti in v bodoče bolj sistemsko urediti. Najbolj pereče težave pri dejanskem izvajanju finančnih preiskav so opisane v zadnjem delu diplomske naloge. Navedene težave onemogočajo bolj učinkovito izvajanje finančnih preiskav ter zavarovanja protipravno pridobljenega premoženja. Za izboljšavo ureditve predmetnega področja so predlagani ukrepi spremembe zakonodaje predvsem glede časovnega trajanja začasnega zavarovanja, razpolaganja in upravljanja z zavarovanim premoženjem ter zagotovitev potrebnih dostopov do podatkov v predkazenskem postopku.
Ključne besede: finančna preiskava, protipravna premoženjska korist, zavarovanje protipravne premoženjske koristi, pristojnosti in sodelovanje organov.
Objavljeno: 28.06.2016; Ogledov: 533; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (464,23 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici