| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 197
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Planiranje razvoja podjetja celjske mesnine d.o.o. na ravni strateškega managementa
Nuša Okorn, 2021, magistrsko delo

Opis: Zaznavanje priložnosti in nevarnosti iz okolja, ustrezne vrednote podjetja, njegova profesionalnost, izkušnje, naložbe v znanje, usposabljanja, nenehno izboljševanje, investiranje, sledenje trendom, krepitev prednosti in odprava slabosti, pa tudi spremljanje konkurence, vse to pripomore k razvoju podjetja in zadovoljstvu vseh udeležencev podjetja. Spreminja se gospodarsko in politično stanje ter drugi pogoji v okolju, pa vendar se mora podjetje spremembam prilagoditi in se z njimi uspešno soočiti. Zato je zelo pomembno, da podjetje pravilno planira svojo rast in razvoj. V magistrski nalogi smo na ravni strateškega managementa planirali razvoj podjetja Celjske mesnine, d. o. o., katerega začetki segajo v leto 1899. Podjetje, ki je svoje obratovanje pričelo kot mestna klavnica, je danes eden izmed največjih ponudnikov in prodajalcev mesa in mesnih izdelkov v Sloveniji. V nalogi smo najprej predstavili teoretična izhodišča, opredelili smo kaj za podjetje pomenita vizija in politika podjetja, opredelili smo strategije in strukture podjetja ter pojasnili potrebna spoznanja pri planiranju razvoja podjetja na ravni strateškega managementa. Vso teorijo smo nato aplicirali na praktični primer podjetja Celjske mesnine, d. o. o. Najprej smo predstavili podjetje, njegovo vizijo in politiko podjetja, strategije in strukture podjetja Celjske mesnine, d. o. o. V nadaljevanju smo planirali razvoj tega podjetja na ravni strateškega managementa in sicer smo najprej preučevali vrednote posameznih ključnih udeležencev v podjetju, določili prednosti in slabosti podjetja ter proučevali priložnosti in nevarnosti, ki se nahajajo v okolju preučevanega podjetja. Proučili smo strateška poslovna področja in iskali strateške možnosti in strategije podjetja Celjske mesnine, d. o. o. Za izbrano podjetje smo ekonomsko vrednotili predlagani plan razvojne uspešnosti, planirali vrednostne izide in finančno presodili razvojne učinke planiranega razvoja na uspešnost tega podjetja za obdobje naslednjih petih let. Empirični del smo zaključili s programom razvoja podjetja Celjske mesnine, d. o. o., za naslednjih pet let poslovanja. Magistrsko nalogo smo zaključili z zapisom ključnih ugotovitev magistrske naloge in podanimi predlogi tako za nadaljnje raziskovanje in prakso.
Ključne besede: planiranje razvoja in rasti podjetja, Celjske mesnine d. o. o., vizija podjetja, politika podjetja, strategije podjetja, strukture podjetja, finančna presoja razvojnih učinkov podjetja, finančno vrednotenje strategij, strateški management.
Objavljeno: 21.10.2021; Ogledov: 49; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

2.
Planiranje temeljne strategije neprofitne organizacije Dijaški dom Drava Maribor
Patricija Husnjak, 2021, magistrsko delo

Opis: Dandanes živimo v času, kjer potreba po spremembi ni le možnost, ampak že skoraj nuja vsake organizacije (profitne in neprofitne). Ker gre za delovanje v okolju, ki je hitro se spreminjajoče, mora vsaka organizacija s pomočjo planiranja razvoja na ravni politike podjetja in strateškega managementa znati zaznavati prednosti pred konkurenti in priložnosti v svojem okolju, hkrati pa odpravljati slabosti ter se zoperstaviti možnim nevarnostim. To daje ključnim udeležencem organizacije, (predvsem lastnikom in vodstvu) sposobnost pravočasnega zaznavanja pomembnih informacij in ukrepanja, če želijo, da je razvoj uspešen. Planiranje razvoja omogoča organizaciji konkurenčno prednost, lažjo pot do zastavljenih ciljev, večje možnosti za uspeh, ki se meri na dolgi rok, in izboljšavo ponujenih produktov ter storitev na trgu. Splošno načelo velja, da naj vsaka organizacija sledi planiranemu razvoju, hkrati pa zre k nenehni izboljšavi organizacije kot celote. Magistrsko delo obravnava organizacijo Dijaški dom Drava Maribor, za katero smo na podlagi teoretičnih izhodišč preučili planiranje razvoja na ravni strateškega managementa ter določili temeljno strategijo. Dijaški dom Drava Maribor se ukvarja z javno vzgojno-izobraževalno dejavnostjo, ki ponuja nastanitvene možnosti dijakom, ki v času šolanja zapustijo svoje domače okolje. Dodatno svoje kapacitete tržijo s pomočjo tržne dejavnosti. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili iskanje razvojnih možnosti in določitev izhodiščnih osnov za planiranje strateškega razvoja preučevane organizacije Dijaški dom Drava Maribor. Teoretična izhodišča in raziskovalna spoznanja različnih avtorjev so nam služila kot osnova za planiranje ter ovrednotenje temeljne strategije proučevane organizacije. Osredotočili smo se na planiranje razvoja organizacije na ravni strateškega managementa. Izhodiščne osnove za planiranje razvoja organizacije Dijaški dom Drava Maribor smo pridobili s pomočjo analize vrednot (ključnih udeležencev) preučevane organizacije, okolja – v katerem je in deluje, klasifikacije priložnosti in nevarnosti ter nefinančne in finančne analize za določitev prednosti in slabosti. Izhajali smo tudi iz vizije in politike organizacije. Nato smo na osnovi analiz ob upoštevanju zmožnosti preučevane organizacije določili razvojne možnosti na različnih trgih delovanja – torej smo iskali strateške možnosti razvoja, to ekonomsko ovrednotili in izbrali predlagano temeljno strategijo organizacije. V empiričnem delu magistrskega dela smo izhajali iz plana vrednostnih izidov preučevane organizacije Dijaški dom Drava Maribor za obdobje petih let. Ob tem smo sledili predlagani temeljni strategiji in potencialom, ki jih organizacija ima ter jih potrebuje za nadaljnjo uresničitev strategije njenega razvoja.
Ključne besede: vizija podjetja, politika podjetja, neprofitna organizacija, temeljna strategija, prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti, planiranje razvoja, ekonomsko vrednotenje, finančna analiza, nefinančna analiza, vladna organizacija.
Objavljeno: 21.10.2021; Ogledov: 45; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

3.
Primerjava učinkov finančne krize med Slovenijo in Nemčijo ter odzivnost ekonomske politike in gospodarstva
Agnesa Bajraktaraj, 2019, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza 2007-2008 opredeljuje svetovno bančno in finančno krizo, znano tudi kot kriza nepremičnin ali subprime kriza, ki jo je poleti 2007 sprožil špekulativni nepremičninski balon v ZDA. Razpokan nepremičninski balon in kreditni razcvet, sprožen zaradi nizke obrestne mere, sta postavila temelje za izbruh krize. Bančni model “originate and distribute” je nadomestil tradicionalni bančni model, ki je privedel do tega, da so banke posodile denar dolžnikom s slabimi bonitetnimi ocenami. Ker so se dolgoročna posojila financirala s kratkoročnimi sredstvi, je prišlo do likvidnostnega primanjkljaja, ki je prispeval k krizi. Na finančnih trgih je prišlo do panične prodaje po vsem svetu, saj so tradicionalne ameriške finančne institucije naletele na resne finančne težave. Posledično je medbančni trg prenehal delovati, saj veliko bank ni bilo več pripravljenih posojati drugim bankam zaradi strahu, da bodo postale nesolventne. Globalna finančna in evrska kriza sta bili najpomembnejši gospodarski in političnoekonomski temi, ki so ju ekonomisti analizirali in o njima veliko razpravljali. Diplomsko delo predstavlja primerjavo učinkov finančne in evrske krize med Slovenijo in Nemčijo ter odzivnost ekonomske politike in gospodarstva za boj proti krizi. V času krize je prišlo do padca bruto domačega proizvoda, do spremembe cen, zaposlenosti, proračuna in zasebne porabe. V obeh državah ni bilo mogoče veliko vlagati, saj se je zanimanje tujih investitorjev zmanjšalo. Slovenija in Nemčija sta poskušala pomagati najpomembnejšim podjetjem, da ne bi propadla in da ne bi prišlo do več težav.
Ključne besede: evrska kriza, finančna kriza, ekonomska politika, nepremičninski balon, brezposelnost, kriza državnega dolga.
Objavljeno: 17.03.2020; Ogledov: 504; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
Nestandardni instrumenti denarne politike v finančni krizi in učinki
Sebastijan Farkaš, 2019, diplomsko delo

Opis: Od svetovne finančne krize leta 2008 so centralne banke po vsem svetu izvajale številne nekonvencionalne denarne politike, da bi preprečile kreditni krč, spodbudile skupno povpraševanje in povečale inflacijo. V evroobmočju so to vključevale zagotavljanje likvidnosti s ponudbami za popolno dodelitev fiksne obrestne mere, podaljševanje ročnosti kreditnih poslov centralne banke, širši nabor upravičenih zavarovanj, obsežni programi nakupa sredstev javnega in zasebnega sektorja, negativne obresti stopnje in smernice za naprej. Večja gospodarstva kot so Združene države Amerike, Evropska Unija, Japonska, Združeno Kraljestvo, so posredovale s podobnimi vendar različnimi ukrepi, ki so imeli različne učinke na njihovo gospodarsko rast, inflacijo in zaposlenost.
Ključne besede: Monetarna politika, finančna kriza, instrumenti monetarne politike, nestandardni ukrepi, ECB, inflacija, gospodarska rast, BDP.
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 515; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (554,68 KB)

5.
Makrobonitetni nadzor
Jure Markovič, 2019, diplomsko delo

Opis: Pretekla finančna kriza je pokazala potrebo po makrobonitetnem nadzoru v finančnem sistemu nadzora. Boleči končni rezultati recesije so nas še enkrat opomnili na tesno povezavo med finančnim in makroekonomskim okoljem. Izkazalo se je, da pretekla politika, bodisi monetarna, fiskalna ali mikrobonitetna, ni zagotavljala zadostne učinkovitosti pri omejevanju različnih sistemskih tveganjih. V Sloveniji je namen makrobonitetnega nadzora odkriti, spremljati in ocenjevati sistemska tveganja, ki lahko povzročijo finančno nestabilnost, zmanjšati kopičenje sistemskih tveganj in zagotoviti trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti. Makrobonitetna politika pa ni edina politika, ki je usmerjena v ekonomsko in finančno stabilnost gospodarstva. Ob monetarni, fiskalni in mikrobonitetni politiki, je potrebno veliko usklajevanja in sodelovanja med pristojnimi organi nadzora. Politike so medsebojno tesno prepletene, se lahko dopolnjujejo ali so si nasprotujoče. Velikokrat imajo instrumenti makrobonitetne politike značilnosti mikrobonitetnih oziroma monetarnih, saj so bili razviti z namenom, da odpravijo nepravilnosti, ki se pojavljajo pri uporabi teh. Na podlagi ocenjenih sistemskih tveganj Banka Slovenije uporablja instrumente makrobonitetne politike opredeljene v Uredbi (CRR), Zban-2 in ZMbNFS, z namenom zasledovanja zastavljenih vmesnih in končnih ciljev makrobonitetne politike. Glede na opredeljeno sistemsko tveganje ima Banka Slovenije pravico izbrati, uvesti in imeti neposreden nadzor nad makrobonitetnimi instrumenti z namenom preprečitve nadaljnjega kopičenja sistemskega tveganja. Seznam makrobonitetnim instrumentov je prilagojen vmesnim ciljem. V Sloveniji je tako v uporabi pet sklopov makrobonitetnih instrumentov: instrumenta za stanovanjski nepremičninski trg (LTV in DSTI), blažilnik za DSPI, proticiklični kapitalski blažilnik (CCB), GLTDF in omejevanje depozitnih obrestnih mer.
Ključne besede: finančna stabilnost, makrobonitetna politika, sistemska tveganja, makrobonitetni instrumenti.
Objavljeno: 10.12.2019; Ogledov: 424; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

6.
7.
GOSPODARSKA KRIZA IN UČINKOVITOST DRŽAVNE REGULACIJE - PRIMERJALNA ANALIZA ZDA IN EVROPSKE UNIJE
Daša Hegler, 2016, magistrsko delo

Opis: Gospodarske krize se periodično ponavljajo in so značilne za razvoj kapitalizma, ki zaradi svoje tendence "produkcije profita, zaradi ustvarjanja profita", ciklično pregreva ekonomijo v času ekspanzije in ohlaja, ko je evforije konec. Takrat se najprej pokaže kriza likvidnosti in solventnosti vseh igralcev na finančnem ali nepremičninskem trgu, ki so zaradi pričakovanj o rasti cen v nedogled, poviševali svoje vzvode preko svojih zmožnosti. Takšno je bilo predkrizno obdobje pred Veliko depresijo leta 1929 in pred Veliko recesijo leta 2007. Nato se je vse sesulo. Keynesijanska ekonomska teorija in neoliberalna ekonomsko-politična doktrina sta si enotni; kriva je nepravilna državna intervencija. Keynes je verjel, da je kontrola nad pretokom kapitala predpogoj za učinkovito upravljanje kapitala in da naj država zagotavlja pogoje za efektivno povpraševanje v času krize s povečevanjem javne porabe. Po drugi strani je Friedman zagovarjal tezo, da bi gospodarstvo morala utrditi politika Zveznih rezerv oz. centralnih bank in ne povečevanje javne porabe, kar je nenazdanje pripeljalo do dolžniške krize. Neoliberalne dogme samo-regulativnega svobodnega trga, strogega laissez-faire, financializacije, finančno-poslovnega načela "ustvari in posreduj" ter ustvarjanje podjetij "prevelikih, da bi lahko padli" in "prepovezanih, da bi lahko padli", so ob poku balona priredile svojo politiko. Zdaj je potrebna državna intervencija, vendar kakšna re-regulacija je lahko učinkovita? ZDA in evropske države so za reševanje gospodarske krize oblikovale številne programe. Medtem ko je Veliko depresijo reševala ekspanzivna fiskalna politika (New Deal, protekcionizem in enormno povečana javna poraba, predvsem ob izbruhu 2. svetovne vojne), je pri reševanju Velike recesije veliko vlogo odigrala tudi ekspanzivna monetarna politika centralnih bank, z uporabo nestandardnih ukrepov pri operacijah na odprtem trgu (različni aranžmaji, avkcije, jamstva, neposredna trgovanja s toksičnimi obveznicami in neposredne pomoči "velikim", ki bi lahko s svojim propadom ogrozili poslovne partnerje itd.), ki je nazadnje s kvantitativnimi sproščanji poskušala izvleči gospodarstvo iz likvidnostne pasti. Rezultati makroekonomskih indikatorjev gospodarske rasti, brezposelnosti, medbančnega zaupanja, stabilnosti cen, ipd., že nekaj časa prikazujejo okrevanje gospodarstva, reševalne akcije pa pozitiven stimulus. Vendar, kako nam gre danes, bomo videli jutri.
Ključne besede: poslovni cikelj, finančna kriza, ekspanzivna fiskalna politika, ekspanzivna monetarna politika z nestandardnimi ukrepi, neoliberalizem
Objavljeno: 23.05.2017; Ogledov: 1003; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

8.
REGIONALNA POLITIKA EU V KONTEKSTU FINANČNE PERSPEKTIVE 2014 - 2020
Gregor Kegl, 2016, diplomsko delo

Opis: Evropska unija predstavlja eno najmočnejših in najpomembnejših svetovnih gospodarstev, a znotraj njenih meja obstajajo velike regionalne razlike, ki so se v zadnjem desetletju, kljub sorazmerno velikim finančnim naložbam, ki jih je zagotovila EU, v okviru njene regionalne politike, še povečale. Finančna kriza med leti 2008 in 2013 je izničila storjen napredek evropske regionalne politike v predhodnem obdobju in zahtevala temeljite strukturne reforme za ponovno oživitev gospodarske rasti in zagotovitev novih, trajnih in kvalitetnih delovnih mest. Ukrepi, ki jih je EU, v skladu s strategijo razvoja do leta 2020, pripravila za obdobje finančne perspektive 2014 – 2020, so ključnega pomena tudi za razvoj Slovenije, saj praviloma predstavljajo edina tuja naložbena sredstva.
Ključne besede: Regionalna politika EU, finančna perspektiva 2014-2020
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 682; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (993,90 KB)

9.
Primerjava ukrepov monetarne politike in fiskalne politike EU in ZDA v času krize
Marcel Gajzer, 2015, magistrsko delo

Opis: Pretresi na finančnih trgih so bili posledica zloma trga drugorazrednih hipotekarnih posojil leta 2007. Finančne inovacije so učinke finančne krize potencirali preko izvedenih instrumentov. Nezaupanje tržnih udeležencev se je dodatno zaostrilo po zlomu investicijske banke Lehman Brothers. Centralne banke so na pomanjkanje likvidnosti odgovorile s takojšnjimi ukrepi denarne politike. ECB je v letu 2009 znižala obrestno mero na 1 %, FED na 0,25 %. Politika nizkih obrestnih mer in uporaba standardnih instrumentov nista dajali želenih rezultatov. Nekonvencionalne ukrepe monetarne politike ECB lahko razdelimo na okrepljeno kreditno podporo in obsežne intervencije na primarnem in sekundarnem finančnem trgu (CBPP2, CBPP3, SMP, OMT, ABSPP in QE). Evropske države so se na reševanje dolžniške krize odzvale z restriktivno fiskalno politiko, kar se je odrazilo v negativnih stopnjah gospodarske rasti in nizkih stopnjah rasti inflacije v letu 2012 in 2013. Evroobmočje je med decembrom 2014 in marcem 2015 celo zapadlo v deflacijo. Ogrožen je bil primarni cilj ECB, zato je Svet ECB januarja 2015 napovedal program kvantitativnega sproščanja v obsegu 1,14 bilijona EUR, ki bo trajalo do septembra 2016. Tudi FED je aktiviral štiri programe kvantitativnega sproščanja med 2008–2015 v višini 3,5 bilijona USD. Drugi pomembni programi denarne politike FED v času krize so bili TAF, PDCF, TSLF, CPFF, AMLF, TALF in valutni posli. Ameriška vlada je v času Busheve in Obamove administracije sprejela številne zakone (TARP, ARRA, EESA), ki so z ekspanzivno fiskalno politiko pripomogli k doseganju boljših rezultatov makrooekonomskih indikatorjev kot v evropskem primeru.
Ključne besede: finančna kriza, monetarna politika, fiskalna politika, instrumenti denarne politike, FED, ECB.
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1782; Prenosov: 455
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

10.
IZREDNI UKREPI DENARNE POLITIKE V ČASU FINANČNE KRIZE
Vjolca Pepaj, 2014, diplomsko delo

Opis: Med nestandardne ukrepe spadajo operacije refinanciranja (z zapadlostjo do 6-mesecev), zagotavljanje likvidnosti bankam prek avkcij po fiksni obrestni meri ter podaljšanje likvidnosti v tujih valutah. ECB je nestandardne ukrepe zasnovala tako, da jih je bilo mogoče umakniti, ko se je položaj v evroobmočju normaliziral.
Ključne besede: denarna politika, finančna kriza, ECB, nestandardni ukrepi.
Objavljeno: 22.10.2014; Ogledov: 1329; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici