Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava aktualno problematiko o prilagajanju bank na posamezne gospodarske cikle. Zajema obdobje od velike globalne krize, ki je nastala leta 2008, pa do julija 2023. Raziskava temelji na pregledu in analizi tuje in domače literature, pridobljene na svetovnem spletu. Najprej so opisani pojmi potrebni za boljše razumevanje izrazov, kot so makrobonitetna politika, monetarna politika in gospodarski cikli, ki so se vrstili v zajetem obdobju. Na podlagi dobljenih podatkov je bila opravljena analiza o prilagajanju regulativnih ukrepov na ekonomske cikle. Ti so bili razdeljeni na tri obdobja, in sicer čas globalne krize od 2008 do 2013, čas okrevanja od 2014 do 2019 ter krizo, ki je nastala kot posledica pandemije covida-19 in rusko-ukrajinskega spora. Globalna finančna kriza v začetku 21. stoletja je pokazala številne pomanjkljivosti pri nadzoru in upravljanju s sistemskimi tveganji. Makrobonitetna politika ni delovala, zato se z njo še vedno ukvarjajo ekonomisti in bančniki. Zadnje poglavje vsebuje ugotovitve, skladne s tremi postavljenimi hipotezami, ki so bile potrjene. Ugotovljeno je bilo, da je makrobonitetna politika pomembna dopolnitev monetarne politike, saj le skupno sodelovanje lahko močno okrepi stabilnost ključnih makroekonomskih spremenljivk. Pri tem so pomembni številni makrobonitetni instrumenti za ublažitev tveganj, ki bi lahko ogrozili likvidnost bank. Poleg tega se mora centralna banka ves čas prilagajati trenutnim razmeram gospodarskih ciklov, saj ima vsak svoje značilnosti in potrebe.
Ključne besede: monetarna politika, makrobonitetni instrumenti, denar, ukrepi, prilaganja, finančna kriza.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 129; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,92 MB)

Opis: Zaznavanje priložnosti in nevarnosti iz okolja, ustrezne vrednote podjetja, njegova profesionalnost, izkušnje, naložbe v znanje, usposabljanja, nenehno izboljševanje, investiranje, sledenje trendom, krepitev prednosti in odprava slabosti, pa tudi spremljanje konkurence, vse to pripomore k razvoju podjetja in zadovoljstvu vseh udeležencev podjetja. Spreminja se gospodarsko in politično stanje ter drugi pogoji v okolju, pa vendar se mora podjetje spremembam prilagoditi in se z njimi uspešno soočiti. Zato je zelo pomembno, da podjetje pravilno planira svojo rast in razvoj. V magistrski nalogi smo na ravni strateškega managementa planirali razvoj podjetja Celjske mesnine, d. o. o., katerega začetki segajo v leto 1899. Podjetje, ki je svoje obratovanje pričelo kot mestna klavnica, je danes eden izmed največjih ponudnikov in prodajalcev mesa in mesnih izdelkov v Sloveniji. V nalogi smo najprej predstavili teoretična izhodišča, opredelili smo kaj za podjetje pomenita vizija in politika podjetja, opredelili smo strategije in strukture podjetja ter pojasnili potrebna spoznanja pri planiranju razvoja podjetja na ravni strateškega managementa. Vso teorijo smo nato aplicirali na praktični primer podjetja Celjske mesnine, d. o. o. Najprej smo predstavili podjetje, njegovo vizijo in politiko podjetja, strategije in strukture podjetja Celjske mesnine, d. o. o. V nadaljevanju smo planirali razvoj tega podjetja na ravni strateškega managementa in sicer smo najprej preučevali vrednote posameznih ključnih udeležencev v podjetju, določili prednosti in slabosti podjetja ter proučevali priložnosti in nevarnosti, ki se nahajajo v okolju preučevanega podjetja. Proučili smo strateška poslovna področja in iskali strateške možnosti in strategije podjetja Celjske mesnine, d. o. o. Za izbrano podjetje smo ekonomsko vrednotili predlagani plan razvojne uspešnosti, planirali vrednostne izide in finančno presodili razvojne učinke planiranega razvoja na uspešnost tega podjetja za obdobje naslednjih petih let. Empirični del smo zaključili s programom razvoja podjetja Celjske mesnine, d. o. o., za naslednjih pet let poslovanja. Magistrsko nalogo smo zaključili z zapisom ključnih ugotovitev magistrske naloge in podanimi predlogi tako za nadaljnje raziskovanje in prakso.
Ključne besede: planiranje razvoja in rasti podjetja, Celjske mesnine d. o. o., vizija podjetja, politika podjetja, strategije podjetja, strukture podjetja, finančna presoja razvojnih učinkov podjetja, finančno vrednotenje strategij, strateški management.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 1323; Prenosov: 164
Celotno besedilo (2,16 MB)

Opis: Finančna kriza 2007-2008 opredeljuje svetovno bančno in finančno krizo, znano tudi kot kriza nepremičnin ali subprime kriza, ki jo je poleti 2007 sprožil špekulativni nepremičninski balon v ZDA. Razpokan nepremičninski balon in kreditni razcvet, sprožen zaradi nizke obrestne mere, sta postavila temelje za izbruh krize. Bančni model “originate and distribute” je nadomestil tradicionalni bančni model, ki je privedel do tega, da so banke posodile denar dolžnikom s slabimi bonitetnimi ocenami. Ker so se dolgoročna posojila financirala s kratkoročnimi sredstvi, je prišlo do likvidnostnega primanjkljaja, ki je prispeval k krizi. Na finančnih trgih je prišlo do panične prodaje po vsem svetu, saj so tradicionalne ameriške finančne institucije naletele na resne finančne težave. Posledično je medbančni trg prenehal delovati, saj veliko bank ni bilo več pripravljenih posojati drugim bankam zaradi strahu, da bodo postale nesolventne. Globalna finančna in evrska kriza sta bili najpomembnejši gospodarski in političnoekonomski temi, ki so ju ekonomisti analizirali in o njima veliko razpravljali. Diplomsko delo predstavlja primerjavo učinkov finančne in evrske krize med Slovenijo in Nemčijo ter odzivnost ekonomske politike in gospodarstva za boj proti krizi. V času krize je prišlo do padca bruto domačega proizvoda, do spremembe cen, zaposlenosti, proračuna in zasebne porabe. V obeh državah ni bilo mogoče veliko vlagati, saj se je zanimanje tujih investitorjev zmanjšalo. Slovenija in Nemčija sta poskušala pomagati najpomembnejšim podjetjem, da ne bi propadla in da ne bi prišlo do več težav.
Ključne besede: evrska kriza, finančna kriza, ekonomska politika, nepremičninski balon, brezposelnost, kriza državnega dolga.
Objavljeno v DKUM: 17.03.2020; Ogledov: 1496; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: Pretekla finančna kriza je pokazala potrebo po makrobonitetnem nadzoru v finančnem sistemu nadzora. Boleči končni rezultati recesije so nas še enkrat opomnili na tesno povezavo med finančnim in makroekonomskim okoljem. Izkazalo se je, da pretekla politika, bodisi monetarna, fiskalna ali mikrobonitetna, ni zagotavljala zadostne učinkovitosti pri omejevanju različnih sistemskih tveganjih. V Sloveniji je namen makrobonitetnega nadzora odkriti, spremljati in ocenjevati sistemska tveganja, ki lahko povzročijo finančno nestabilnost, zmanjšati kopičenje sistemskih tveganj in zagotoviti trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti. Makrobonitetna politika pa ni edina politika, ki je usmerjena v ekonomsko in finančno stabilnost gospodarstva. Ob monetarni, fiskalni in mikrobonitetni politiki, je potrebno veliko usklajevanja in sodelovanja med pristojnimi organi nadzora. Politike so medsebojno tesno prepletene, se lahko dopolnjujejo ali so si nasprotujoče. Velikokrat imajo instrumenti makrobonitetne politike značilnosti mikrobonitetnih oziroma monetarnih, saj so bili razviti z namenom, da odpravijo nepravilnosti, ki se pojavljajo pri uporabi teh. Na podlagi ocenjenih sistemskih tveganj Banka Slovenije uporablja instrumente makrobonitetne politike opredeljene v Uredbi (CRR), Zban-2 in ZMbNFS, z namenom zasledovanja zastavljenih vmesnih in končnih ciljev makrobonitetne politike. Glede na opredeljeno sistemsko tveganje ima Banka Slovenije pravico izbrati, uvesti in imeti neposreden nadzor nad makrobonitetnimi instrumenti z namenom preprečitve nadaljnjega kopičenja sistemskega tveganja. Seznam makrobonitetnim instrumentov je prilagojen vmesnim ciljem. V Sloveniji je tako v uporabi pet sklopov makrobonitetnih instrumentov: instrumenta za stanovanjski nepremičninski trg (LTV in DSTI), blažilnik za DSPI, proticiklični kapitalski blažilnik (CCB), GLTDF in omejevanje depozitnih obrestnih mer.
Ključne besede: finančna stabilnost, makrobonitetna politika, sistemska tveganja, makrobonitetni instrumenti.
Objavljeno v DKUM: 10.12.2019; Ogledov: 1114; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,50 MB)

Opis: Gospodarske krize se periodično ponavljajo in so značilne za razvoj kapitalizma, ki zaradi svoje tendence "produkcije profita, zaradi ustvarjanja profita", ciklično pregreva ekonomijo v času ekspanzije in ohlaja, ko je evforije konec. Takrat se najprej pokaže kriza likvidnosti in solventnosti vseh igralcev na finančnem ali nepremičninskem trgu, ki so zaradi pričakovanj o rasti cen v nedogled, poviševali svoje vzvode preko svojih zmožnosti. Takšno je bilo predkrizno obdobje pred Veliko depresijo leta 1929 in pred Veliko recesijo leta 2007. Nato se je vse sesulo. Keynesijanska ekonomska teorija in neoliberalna ekonomsko-politična doktrina sta si enotni; kriva je nepravilna državna intervencija. Keynes je verjel, da je kontrola nad pretokom kapitala predpogoj za učinkovito upravljanje kapitala in da naj država zagotavlja pogoje za efektivno povpraševanje v času krize s povečevanjem javne porabe. Po drugi strani je Friedman zagovarjal tezo, da bi gospodarstvo morala utrditi politika Zveznih rezerv oz. centralnih bank in ne povečevanje javne porabe, kar je nenazdanje pripeljalo do dolžniške krize. Neoliberalne dogme samo-regulativnega svobodnega trga, strogega laissez-faire, financializacije, finančno-poslovnega načela "ustvari in posreduj" ter ustvarjanje podjetij "prevelikih, da bi lahko padli" in "prepovezanih, da bi lahko padli", so ob poku balona priredile svojo politiko. Zdaj je potrebna državna intervencija, vendar kakšna re-regulacija je lahko učinkovita? ZDA in evropske države so za reševanje gospodarske krize oblikovale številne programe. Medtem ko je Veliko depresijo reševala ekspanzivna fiskalna politika (New Deal, protekcionizem in enormno povečana javna poraba, predvsem ob izbruhu 2. svetovne vojne), je pri reševanju Velike recesije veliko vlogo odigrala tudi ekspanzivna monetarna politika centralnih bank, z uporabo nestandardnih ukrepov pri operacijah na odprtem trgu (različni aranžmaji, avkcije, jamstva, neposredna trgovanja s toksičnimi obveznicami in neposredne pomoči "velikim", ki bi lahko s svojim propadom ogrozili poslovne partnerje itd.), ki je nazadnje s kvantitativnimi sproščanji poskušala izvleči gospodarstvo iz likvidnostne pasti. Rezultati makroekonomskih indikatorjev gospodarske rasti, brezposelnosti, medbančnega zaupanja, stabilnosti cen, ipd., že nekaj časa prikazujejo okrevanje gospodarstva, reševalne akcije pa pozitiven stimulus. Vendar, kako nam gre danes, bomo videli jutri.
Ključne besede: poslovni cikelj, finančna kriza, ekspanzivna fiskalna politika, ekspanzivna monetarna politika z nestandardnimi ukrepi, neoliberalizem
Objavljeno v DKUM: 23.05.2017; Ogledov: 1732; Prenosov: 155
Celotno besedilo (2,39 MB)