| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV FINANČNE KRIZE NA BANČNI SISTEM
Danijela Markoč, 2009, diplomsko delo

Opis: Slika nove svetovne finančne krize postaja vse bolj jasna. Njeno izhodišče iz ozkega področja slabih hipotekarnih posojil se je postopoma razširila na druge finančne trge in številne države pahnila v recesijo. Pričetek finančne krize lahko enačimo z množičnim begom vlagateljev s finančnega trga, ki se na več trgih zaradi vsesplošne panike pojavi istočasno. Proučila sem dejavnike, ki vplivajo na bančni sistem. Na kratko sem analizirala bančni sistem ter preučila posledice finančne krize na le-tega z vidika plačilne nediscipline, kreditnega krča, možnosti najema posojil v kriznem obdobju in raznih državnih intervencij oz. pomoči.
Ključne besede: finančna kriza, nacionalizacija, kreditni krč, finančna nedisciplina, kreditno tveganje, boniteta
Objavljeno: 17.02.2010; Ogledov: 3030; Prenosov: 607
.pdf Celotno besedilo (516,49 KB)

2.
METODOLOGIJA KREDITNEGA OCENJEVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB V KRIZNIH POGOJIH
Suzana Lešnik, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Finančna kriza s katero se ukvarja ves svet, je zamajala svetovno gospodarstvo in bančni sistem. Čeprav sta evropski in slovenski bančni sistem poslovala bistveno manj tvegano kot ameriški, je finančni sektor pod velikim pritiskom. Središče načrtovanja je v takšnih okoliščinah nedvomno usmerjeno prav v posledice finančne krize. Tveganja v bankah so danes po vsem svetu deležna večje pozornosti kot kadarkoli v preteklosti. Raziskave dokazujejo, da so tudi v finančnih institucijah končno spoznali pomen upravljanja s tveganji. Propadi številnih finančnih institucij so tudi slovenske banke postavili na trdna tla in jih prisilili k učinkovitemu spremljanju tveganj. Glavni namen magistrske naloge je opredeliti kreditno tveganje v poslovni banki v času finančne krize in predstaviti razširjeni model za ocenjevanje kreditnega tveganja, pri tem pa izpostaviti vse kriterije, ki so ključni za prepoznavanje kreditnega tveganja v banki. V drugem poglavju magistrske naloge podajamo teoretične osnove kreditnega tveganja v banki in pojasnimo definicijo krize. Opredelimo tveganja, ki jim je izpostavljeno poslovanje banke ter posebno pozornost namenimo opredelitvi kreditnega tveganja. V nadaljevanju magistrske naloge, v tretjem poglavju predstavljamo model za ocenjevanje kreditnega tveganja v Novi KBM d.d., ki je prilagojen v letu 2009 na finančno krizo. Model je v prvih točkah tretjega poglavja podkrepljen s teoretičnimi osnovami poznavanja procesov zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja in presojanja kreditne sposobnosti. V četrtem poglavju magistrskega dela posebno pozornost namenimo konkretizaciji modela kreditnega tveganja in sicer na primeru financiranja gradbenih projektov. V tem poglavju izpostavimo problematiko nepremičninskega trga in plačilne nediscipline med gradbenimi podjetji, predstavimo model za ocenjevanje bančnega tveganja pri financiranju gradbenih projektov v Novi KBM d.d. ter model konkretiziramo na celotni finančni analizi podjetja X.
Ključne besede: banka, kreditno tveganje, finančna kriza, kreditna sposobnost, model, Nova KBM d.d., finančna analiza, boniteta, plačilna nedisciplina, gradbeništvo, gradnja za trg
Objavljeno: 25.11.2010; Ogledov: 2484; Prenosov: 0

3.
POMEN TVEGANJA NEIZPOLNITVE OBVEZNOSTI NASPROTNE STRANKE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Ademir Ibrahimović, 2013, magistrsko delo

Opis: Tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke večkrat enačimo s kreditnim tveganjem, vendar kreditno tveganje predstavlja le del tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Tveganje neizpolnjevanja nedenarnih obveznosti, kot eden izmed zvrsti tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, vpliva na vrednost ekonomskega subjekta, bodisi neposredno (na sredstva in obveznosti) ali posredno (na ugled ekonomskega subjekta). Neizpolnjevanje nedenarnih obveznosti pa v določenem času vpliva na denarni tok ekonomskega subjekta, s čimer se ekonomskemu subjektu povečajo finančne težave. Največji vpliv poleg kreditnega tveganja ima tudi finančna nedisciplina ekonomskih subjektov. Neobvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke predstavlja veliko nevarnost prenosa tveganja na sistematično tveganje v določenem ekonomskem prostoru ali celotni ekonomiji. Finančna kriza je zvišala stopnjo tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke pri vseh ekonomskih subjektih. Določeni dogodki, ki so se zgodili v RS, kot so zmanjšanje gradbene dejavnosti ter večje omejitve pri pridobivanju posojil, so tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke še bolj povečali. Likvidnostne težave ekonomskih subjektov so se vedno bolj povečevale. Mnogi ekonomski subjekti v RS so morali začeti insolventne postopke, kot so stečaj, prisilna poravnava ter likvidacija. Zaradi insolventnih postopkov pa bodo mnoge neporavnane obveznosti v nadaljnjih letih ostale »neporavnane«. Likvidnostne težave ekonomskih subjektov v RS so se zaradi tega začele še bolj povečevati, s čimer so se začele povečevati tudi neporavnane obveznosti ter s tem tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Obvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke postaja vedno bolj pomembno, zaradi vedno večje rasti moralnega hazarda v RS. Prav tako postaja tudi večja potreba po regulatornem nadzoru tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Obvladovanje in spremljanje vpliva tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke na ekonomijo zelo pomembna za širši interes ekonomije. Magistrsko delo poudarja ta pomen in predstavlja primer vpliva tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke na slovensko ekonomijo.
Ključne besede: Tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, tveganje neizpolnitve pogodbenih obveznosti, kreditno tveganje, finančna nedisciplina, plačilna nedisciplina, plačilna sposobnost, finančna kriza, gospodarska kriza, poslovne tendence, ekonomski trendi, moralni hazard, poslovna etika, obvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti, obvladovanje tveganj, finančno tveganje, obvladovanje finančnih tveganj
Objavljeno: 28.08.2013; Ogledov: 1595; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
Obvladovanje kreditnega tveganja v majhnem podjetju X
Tatjana Pešti, 2016, diplomsko delo

Opis: Plačilna nedisciplina je v Sloveniji že dalj časa zelo razširjena. To potrjujejo tudi zadnji podatki, ki jih je objavil AJPES (2016), kjer lahko vidimo, da je bilo v mesecu marcu 2016 v Sloveniji 4.866 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno, povprečen dnevni znesek teh obveznosti pa je bil kar 335.478.000 EUR. Primerjava s prvima dvema mesecema istega leta kaže manjši porast števila pravnih oseb z zapadlimi obveznostmi, višina obveznosti pa se je malenkost znižala. Podjetja za izdelke ali storitve, ki jih prodajo svojim kupcem, plačila navadno ne dobijo takoj, ampak kupcem odobrijo različno dolg odlog plačila. Primerjava z Avstrijo kaže, da ta v Sloveniji znaša v povprečju 70 dni in več, v Avstriji pa večinoma 30 dni. Odlog plačila za prodajalca pomeni kreditno tveganje, ki predstavlja možnost izgube zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti kupca do prodajalca. Kreditno tveganje pa lahko v podjetju obvladujemo s sprejetjem in doslednim izvajanjem ustrezne kreditne politike. Primerjava koeficienta vezave kratkoročnih poslovnih terjatev in kratkoročnih poslovnih obveznosti za leto 2014 kaže, da je proučevano manjše podjetje X terjatve dobilo poravnane v povprečju v 94 dneh, obveznosti pa je poravnavalo v 70 dneh. V panogi, v katero spada proučevano podjetje, pa so se terjatve poravnavale v povprečju v 70 dneh, obveznosti pa v 81 dneh. Proučevano podjetje X svojim kupcem odobrava predolge odloge plačil, svojih terjatev nima zavarovanih, postopek izterjave se začne šele po določenem času in ne takoj ob zapadlosti terjatev, kar vse povečuje kreditno tveganje. Plačilna disciplina v Sloveniji je že dalj časa slaba in tudi ni pričakovati njenega hitrega in občutnega izboljšanja, zato predlagam vodstvu podjetja X, da spremeni politiko kreditiranja kupcev, postopek izterjave je treba sprožiti takoj ob zapadlosti terjatve, zavarovati bo potrebno terjatve vsaj do večjih kupcev. Najprimernejše za podjetje pa bi bilo zavarovanje terjatev pri zavarovalnici.
Ključne besede: Kreditno tveganje, finančna nedisciplina, instrumenti zavarovanja, izterjava, obvladovanje kreditnega tveganja.
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 480; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (888,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici