| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAOSTROVANJE BANČNE REGULATIVE KOT ODZIV NA PROCESE V BANČNIŠTVU
Matjaž Golner, 2016, magistrsko delo

Opis: POVZETEK V zgodovini je bilo veliko finančnih kriz, vendar je bila zadnja najhujša in globalno povezana. Razlog za to je v razcvetu finančnih trgov, na katerih so se razvijali in se še vedno razvijajo novi finančni produkti in instrumenti. Bančna regulativa poskuša slediti temu, vendar je vedno korak zadaj ali pa bančna industrija najde novo pot, kako se izogniti regulativi. Za nameček pa je v 70. letih prejšnjega stoletja prišlo do finančne liberalizacije oz. odpravljanja določenih omejitev. Na tak način so se odprla vrata finančni industriji po prevzemanju večjih tveganj, ki prinašajo večje dobičke. Pojavljati so se začele finančne inovacije in prav banke so imele pri tem procesu glavno vlogo. Namen inovacij je v večjem dobičku, večji likvidnosti in doseganju kapitalskih zahtev ter zmanjšanju izpostavljenosti tveganjem. Tveganja se ne zmanjšajo, ampak se prenesejo na vzporeden bančen sistem oz. bančništvo v senci. Gre za sistem, ki opravlja podobne storitve kot banke, vendar z eno veliko razliko. V tem sistemu ni regulative ali pa je manj stroga. Prav to je eden izmed glavnih razlogov za tak razcvet in vzpon, na drugi strani pa tudi za težave. Namreč prav v tem segmentu bančništva se skriva razlog za zadnjo finančno krizo. Za blažitev posledic tako obsežne in velike krize je prišlo do mednarodnega konsenza. Baselski odbor je v ta namen predstavil nov regulatorni okvir Basel III. Gre za nadgradnjo predhodnega okvirja Basla II. V magistrskem delu smo najprej predstavili proces deregulacije pred izbruhom krize, bančništvo v senci in značilnosti njegovega delovanja ter proces ponovnega zaostrovanja regulative na področju delovanja bank.
Ključne besede: regulativa, deregulacija, finančna liberalizacija, finančne inovacije, bančništvo v senci, Basel III, Baselski odbor
Objavljeno: 13.01.2017; Ogledov: 820; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

2.
Pojasnjevalna moč modelov finančnih kriz
Sebastjan Strašek, Nataša Špes, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek proučuje pojasnjevalno moč modelov finančnih kriz. Avtorja ugotavljata, da so modeli prve generacije kriz neustrezni, saj so koncentrirani samo na vlogo ekonomskih in finančnih fundamentalnih spremenljivk. Najpomembnejša novost modelov druge generacije je v pripoznavanju vloge pričakovanj tržnih subjektov pri pospeševanju finančnih kriz. Avtorja sugerirata, da je moč aktualno finančno krizo uvrstiti v razširjeno verzijo tretje generacije kriz, ki temelji na ideji okužbe, kjer že samo pojav krize na enem trgu poveča verjetnost podobne krize na drugih trgih ter dejstva da finančna kriza razkrije slabosti v modelih poslovnega bančništva in managementa finančnih kriz ter slabosti v procesu finančne liberalizacije. Najboljši način reagiranja na največjo nevarnost, ki jo predstavljajo velike, sistemsko pomembne finančne institucije za finančni sistem, je njihovo kontinuirano reguliranje, management in vnaprej jasna pravila postopkov v primeru krize.
Ključne besede: management, vodenje, finančna kriza, krize, krizni management, finance, liberalizacija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 570; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

3.
RECESIJA V SLOVENIJI IN EU-ANALIZA FINANČNO GOSPODARSKE KRIZE NA PRIMERU PODJETJA POŠTA SLOVENIJE D.O.O.
Leon Macarol, 2014, magistrsko delo

Opis: V tem magistrskem delu se ukvarjamo s preučevanjem zadnje velike globalne recesije, najhujše po veliki depresiji iz 30-ih let prejšnjega stoletja. Ukvarjamo se z vzroki, ki so leta 2007 pripeljali do izbruha finančne krize v ZDA, ki se je ob globalni prepletenosti finančnega in gospodarskega sveta v dveh letih razširila najprej večinoma na razviti svet, kasneje pa, ko je zajela tudi realni sektor, pa je ves svet potisnila v hudo gospodarsko recesijo. Države EU in Slovenija se z različnimi ukrepi borijo proti škodljivim vplivom recesije, vendar pa so strukturna makroekonomska neravnovesja, ki so se pojavila že pred krizo in se niso ustrezno odpravljala, v času recesije postala še bolj problematična ter so še okrepila negativen vpliv recesije na domača gospodarstva. Recesija v EU je prizadela praktično vse gospodarske panoge, vključno s panogo poštnih in logističnih storitev. Kljub temu pa je večina nacionalnih poštnih operaterjev v EU v recesijo vstopila relativno dobro pripravljena in kriza v tej panogi ni naredila takšne škode kot v nekaterih drugih. Ta podjetja so bila že vrsto let pred krizo soočena s stalnim upadanjem poštnih storitev, poleg tega so se tudi pripravljala na liberalizacijo trga poštnih storitev v EU, zaradi česar so morala neprestano vlagati v razvoj in nove tehnologije, zmanjševati stroške, iskati priložnosti na tujih trgih, uvajati nove storitve in podobno. Podobno kot nacionalni poštni operaterji v EU, je tudi Pošta Slovenije v krizo vstopila relativno dobro pripravljena. Iz poslovanja tudi v času recesije ustvarja dobiček ter izvaja druge aktivnosti za izboljšanje poslovanja in položaja na trgu. Vendar pa je morala po nalogu lastnika (države) pomagati krpati bančno luknjo v Poštni banki Slovenije in v Novi kreditni banki Maribor, kar sicer ni bila praksa drugje v EU, zaradi česar bo v prihodnosti ostalo manj sredstev za vlaganja in razvoj.
Ključne besede: recesija, finančna kriza, globalizacija, liberalizacija, poštne storitve, ZDA, Evropska unija, Slovenija
Objavljeno: 17.11.2014; Ogledov: 1600; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

4.
Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici