| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 195
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Makrobonitetni instrumenti in prilagajanje regulative bank glede na gospodarske cikle
Gregor Miklavčič, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava aktualno problematiko o prilagajanju bank na posamezne gospodarske cikle. Zajema obdobje od velike globalne krize, ki je nastala leta 2008, pa do julija 2023. Raziskava temelji na pregledu in analizi tuje in domače literature, pridobljene na svetovnem spletu. Najprej so opisani pojmi potrebni za boljše razumevanje izrazov, kot so makrobonitetna politika, monetarna politika in gospodarski cikli, ki so se vrstili v zajetem obdobju. Na podlagi dobljenih podatkov je bila opravljena analiza o prilagajanju regulativnih ukrepov na ekonomske cikle. Ti so bili razdeljeni na tri obdobja, in sicer čas globalne krize od 2008 do 2013, čas okrevanja od 2014 do 2019 ter krizo, ki je nastala kot posledica pandemije covida-19 in rusko-ukrajinskega spora. Globalna finančna kriza v začetku 21. stoletja je pokazala številne pomanjkljivosti pri nadzoru in upravljanju s sistemskimi tveganji. Makrobonitetna politika ni delovala, zato se z njo še vedno ukvarjajo ekonomisti in bančniki. Zadnje poglavje vsebuje ugotovitve, skladne s tremi postavljenimi hipotezami, ki so bile potrjene. Ugotovljeno je bilo, da je makrobonitetna politika pomembna dopolnitev monetarne politike, saj le skupno sodelovanje lahko močno okrepi stabilnost ključnih makroekonomskih spremenljivk. Pri tem so pomembni številni makrobonitetni instrumenti za ublažitev tveganj, ki bi lahko ogrozili likvidnost bank. Poleg tega se mora centralna banka ves čas prilagajati trenutnim razmeram gospodarskih ciklov, saj ima vsak svoje značilnosti in potrebe.
Ključne besede: monetarna politika, makrobonitetni instrumenti, denar, ukrepi, prilaganja, finančna kriza.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 42; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

2.
Obvladovanje finančnih tveganj s pomočjo orodij finančne analize v izbranem podjetju
Goran Projkov, 2024, magistrsko delo

Opis: Današnje moderno gospodarsko in finančno okolje predstavljata zelo dinamično in nepredvidljivo »bojno polje«, na katerem mnoga podjetja izgubijo svoj položaj in boj. Današnji trg je zelo nestabilen in nepredvidljiv, konkurenca zelo velika, tržne razmere so negotove, poslovanje pa postaja precej tvegano. V takšnem času je zato zelo pomembno, da podjetja poskrbijo, uravnotežijo in utrdijo svoj finančni položaj in stanje na trgu. Tega sicer podjetja lahko dosežejo le s pomočjo in z uporabo ustrezne finančne analize, oz. s pomočjo orodij, ki jih le ta ponudi. Sodobna gospodarska znanost je razvila takšno finančno analizo, ki vsebuje veliko modelov, tehnik in metod, ki nam lahko pomagajo pri ugotavljanju različnih nepredvidljivih in za podjetja škodljivih dogodkov. Uporaba različnih orodij finančne analize nam omogoča poiskati odgovore na pomembna vprašanja v podjetju, kot so vprašanja, povezana s finančnim zdravjem in finančno stisko oz. krizo finančnega tveganja, optimalno strukturo kapitala itd. Prav tako predstavljajo pomemben segment sodobnega gospodarstva in poslovanja tudi finančna tveganja. Njihovo obvladovanje in upravljanje pa danes zahteva veliko preučevanj in analize, za katera podjetja posebej namenijo in porabijo dodatne vire. Ta proces pa ni enostaven in je del temeljito izvedene finančne analize, oz. njihovi napovedovalni moči. Globalni gospodarski in finančni krizi sta obvladovanje finančnih tveganj postavili v središče pozornosti akademske in strokovne javnosti. Obvladovanje finančnih tveganj je danes za podjetja, ki skrbijo za ustreznost svoje finančne strukture, usodnega pomena, kajti od tega so odvisne prihodnje strateške, poslovne in operativne odločitve in posledično doseganja zastavljenih ciljev. Magistrsko delo obravnava uporabnost orodij finančne analize za obvladovanje finančnih tveganj in napovedovanje finančne stiske v izbranem podjetju. S pomočjo finančnih kazalnikov smo analizirali in preučevali poslovanje izbrane družbe v dveh različnih kriznih obdobjih.
Ključne besede: obvladovanje finančnih tveganj, finančna kriza, finančna analiza, finančni kazalniki, globalna gospodarska kriza
Objavljeno v DKUM: 18.06.2024; Ogledov: 145; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

3.
Varstvo upnikov v družbi z omejeno odgovornostjo s poudarkom na institutu kapitalskega posojila : magistrsko delo
Anamarie Potrč, 2023, magistrsko delo

Opis: Temeljna obravnava zaključnega dela je predstavitev instituta kapitalskega posojila, namenjenega varstvu interesov upnikov v družbi z omejeno odgovornostjo. Družbeniki so pri izbiri načinov financiranja družbe načeloma prosti vse dokler družba ne zaide v finančno krizo, saj je nevarnost preračunljivih dejanj družbenikov ravno takrat najvišja. V kolikor družbeniki sprejmejo odločitev, da družbo sanirajo, tega ne smejo narediti na škodo upnikov. Odsotnost norminiranja instituta kapitalskega posojila bi v postopkih zaradi insolventnosti zmanjševala možnosti upnikov pri doseganju ustreznega poplačila terjatev, saj bi slednje konkurirale s terjatvami družbenikov iz naslova zagotovljenega posojila. Družbeniki bi se v času finančne krize družbe s financiranjem na dolžniški podlagi, v obliki posojil, namreč želeli izogniti tveganjem, ki bi jih za uspešno sanacijo družbe kot dobri gospodarstveniki morali prevzeti z zagotovitvijo lastnega kapitala. Zaradi priviligiranega položaja družbenikov v družbi in možnosti zlorabe notranjih informacij, se morajo interesi upnikov dodatno varovati, kar naj bi zagotavljala zakonska ureditev kapitalskega posojila in zavarovanja, določena v 498. in 499. členu ZGD-1. V skladu s slovensko sodno prakso se posojila družbenikov, zagotovljena v času finančne krize družbe, v postopkih zaradi insolventnosti prekvalificirajo v lastni kapital. Kljub temu, da je slovenski zakonodajalec institut kapitalskega posojila prevzel iz starejše nemške ureditve, pa njegovim kasnejšim spremembam in dopolnitvam ni sledil. V zaključnem delu bodo zato poudarjene določene kritike in dileme povezane z aktualno, vendar nekoliko zastarelo slovensko zakonsko ureditvijo. Slednja namreč ne omogoča zadostnega pravnega varstva v zvezi s konkretizacijo časovnega trenutka uporabe režima kapitalskega posojila. Za popolno ugotovitev ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize družbe, je potrebna zahtevna in draga ex post facto analiza s strani izvedencev finančno-ekonomske ali druge ustrezne stroke, kar le podaljšuje že tako dolge postopke zaradi insolventnosti. Družbeniki se kot člani personalne strukture družbe prvi seznanijo s slabim finančnim položajem družbe. V njihovem interesu je zato tudi vračilo posojila pred začetkom postopkov zaradi insolventnosti, kjer tvegajo njegovo prekvalifikacijo v lastni kapital. Tem primerom so tudi v slovenski zakonodaji namenjeni določeni zahtevki, s katerimi lahko družba uveljavlja nadomestitev že vrnjenega posojila pod določenimi predpostavkami. Analiza se bo osredotočila na ureditev in učinkovitost najpomembnejših zahtevkov. Pri tem, po analogiji z odločitvami starejše nemške sodne prakse, pridejo v poštev tudi pravila o ohranjanju osnovnega kapitala, na podlagi katerih se družbi priznava korporacijski vračilni zahtevek. Pri razumevanju instituta kapitalskega posojila moramo izhajati iz pravil korporacijskega in insolvenčnega prava, s poudarkom na določenih poslovnofinančnih kategorijah. Pomanjkljivosti ureditve instituta kapitalskega posojila, prikazane skozi analizo zaključnega dela, se lahko odpravijo le z ustrezno spremembo aktualne zakonodaje, ki naj sledi nemški pravni ureditvi. Slednja namreč vse zahtevke iz naslova posojila družbenikov v postopkih zaradi insolventnosti obravnava kot podrejene, ne glede na to, ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize ali ne. Poleg osrednje obravnave instituta kapitalskega posojila bo zaključno delo analiziralo tudi druge institute, ki so v vlogi (ne)posrednega varstva interesov upnikov, vse od ustanovitve d.o.o. pa do njenega prenehanja. Zaradi pomena obsega lastnega kapitala, ki vpliva na kapitalsko ustreznost družbe in preprečuje nastop finančne krize, pa bodo podrobneje predstavljeni določeni viri lastne
Ključne besede: lastni kapital, dolžniški kapital, kapitalska ustreznost družbe, pravna narava kapitalskega posojila, finančna kriza družbe, kreditna sposobnost družbe, izpodbojni zahtevek, korporacijska kondikcija.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 384; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Univerzalni temeljni dohodek
Luka Fajfar, Sabina Taškar Beloglavec, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je alternativni predlog trenutnemu socialnemu sistemu. Ta predvideva izplačilo temeljnega brezpogojnega dohodka vsakemu državljanu v višini zneska eksistenčnega minimuma oz. praga revščine ne glede na njegov socialni status in ne glede na to, ali je zaposlen ali nezaposlen. Ob teh korenitih spremembah je UTD velikokrat tema, ki vzbuja polemike, saj si je po tolikih letih razprav pridobil tudi veliko kritikov predvsem na račun potencialnih posledic, ki naj bi bile po njihovem škodljive.
Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, krize, finančna kriza, gospodarske krize, trg dela
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 225; Prenosov: 0

5.
Dinamika skupinskega odločanja in finančna kriza
Živa Jezernik, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Standardni modeli ekonomske teorije se v veliki meri osredotočajo na individualno odločanje. Šele v zadnjih letih se je okrepilo zavedanje, da veliko ekonomskih odločitev v realnem svetu sprejmejo skupine, kot so uprave, odbori ali družine. Tako postaja skupinsko odločanje vedno pogostejša tema proučevanja ekonomistov. Slabosti skupinskega odločanja so najizrazitejše prav v obdobju izjemnih razmer, kot je tudi obdobje finančne krize; začetki zadnje tovrstne krize segajo v leto 2008. Glede na to, da se korporativno upravljanje finančnih institucij pogosto poudarja kot glavni razlog za nastalo krizo, in upoštevaje dejstvo, da je sistem upravljanja v bankah in finančnih institucijah zasnovan tako, da sprejemanje odločitev v veliki meri poteka v skupinah, velja pozornost usmeriti na dinamiko skupinskega odločanja ter na njen vpliv na nastanek in razvoj finančne krize. V članku so naprej predstavljene ugotovitve prevladujočih teorij, ki izhajajo s področja socialne, kognitivne in eksperimentalne psihologije ter pojasnjujejo razlike med individualnim in skupinskim odločanjem, s poudarkom na teoriji preobrata o tveganju in teoriji skupinske miselnosti. Sledi pregled ekonomskih študij s področja skupinskega in individualnega odločanja ter analiza vplivov skupinskih odločitev na nastanek in razvoj finančne krize.
Ključne besede: krize, finance, finančna kriza, upravljanje, odločanje, banke, bančništvo
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 324; Prenosov: 0

6.
Obvladovanje sistemskih strateških kriz za preprečevanje poslovnih kriz
Igor Vrečko, Matjaž Mulej, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je obravnavana problematika prepoznavanja in razreševanja strateških kriz v poslovnih sistemih. Prepoznavanje strateških kriz je glede na obstoječe opredelitve pogosto stvar subjektivne interpretacije, kar otežuje oblikovanje in izvajanje potrebnih ukrepov za njihovo razreševanje. V prispevku opredeljujemo nova miselna izhodišča za opredelitev strateških kriz in uvajamo pojem sistemske strateške krize. Te pojasnimo in opredelimo kot vzrok za nastanek poslovnih strateških kriz in posledično operativnih kriz. Z opredelitvijo sistemske strateške krize ustvarjamo podlago za uvajanje celovitega pristopa k razreševanju strateških kriz z integracijo strateškega in projektnega menedžmenta, delujočega na konceptih sistemskega razmišljanja in kreativnosti, kar na kratko orišemo v predlaganem dvodimenzionalnem modelu obvladovanja sistemskih strateških kriz.
Ključne besede: krize, finančna kriza, gospodarske krize, poslovni sistemi, krizni management, projektni management
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 331; Prenosov: 0

7.
Vpliv pandemije covid na sektor logistike : magistrsko delo
Nataša Frlež, 2023, magistrsko delo

Opis: Pandemija Covida-19 je pretresla svet, ki postavlja globalne dobavne verige v središče pozornosti širše javnosti ter neznane posledice. Izbruh smrtonosnega virusa Covida-19 ni le jemal življenj, ampak je tudi močno vplival na gospodarstvo. Zaradi stroge zapore so bile proizvodne in logistične dejavnosti začasno ustavljene ali omejene, kar je vplivalo na povpraševanje in ponudbo različnih izdelkov. Nedavne raziskave so pokazale, da je finančna kriza prizadela sektor logistike na neugoden način. Namen magistrskega dela je preučiti vpliv finančne krize iz leta 2008 in Covida-19 na logistiko. Glavne dejavnosti logističnih podjetij, ki smo si jih izbrali za primerjavo med omenjenimi krizami, so predvsem premikanje, skladiščenje in pretok blaga. Logistična panoga predstavlja eno najpomembnejših povezav s svetom. Tveganje je že dolgo pomemben vidik logistike. To je še posebej vidno zdaj, ko je Covid-19 prizadel ves svet. Tako kot finančna kriza je tudi kriza Covida-19 prinesla podjetjem nove izzive. V obeh omenjenih krizah je veliko vzporednic, vendar je bil vpliv finančne krize na logistiko veliko globlji. Pandemija Covida-19 in svetovna finančna kriza se zdita podobni, vendar je vsak prinesel novo negotovost. V obeh primerih je borza doživela padec BDP-ja po vsem svetu, prav tako davčni prihodki, ko so ljudje izgubili dohodke in so se dobički podjetja enormno zmanjšali. Od začetka leta 2020 je vse več držav po vsem svetu zaprlo svoje meje ter omejilo prevoz in potovanja zaradi izbruha koronavirusa (Covid-19), kar predstavlja izziv za mednarodno trgovino in prevoz. V magistrskem delu bomo analizirali kazalnike izbranih logističnih podjetij v Evropi in Sloveniji. Na primeru Slovenije bomo analizirali tudi transportni trg. Na osnovi kazalnikov lažje preučujemo uspešnost poslovanja podjetij v določenem obdobju. Za magistrsko nalogo smo analizirali obdobje finančne krize v letih 2008 in 2009 v primerjavi s koronakrizo 2019 in 2020. Omenjeni krizi smo primerjali na vzorcu dveh let. Za lažjo primerjavo smo krizi primerjali v šestih različnih logističnih podjetjih.
Ključne besede: Covid-19, transport, logistika, finančna kriza, logistična podjetja
Objavljeno v DKUM: 22.02.2023; Ogledov: 656; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

8.
Vpliv finančne krize leta 2008 na kakovost življenja v državah Evropske Unije
Tadej Varl, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se podrobneje osredotočili na raziskovanje vplivov finančne krize leta 2008 na kakovost življenja v določenih državah Evropske Unije. Države smo sistematično razdelili na tiste z nižjim BDP na prebivalca in tiste z višjim BDP na prebivalca in v posamezno skupino uvrstili osem držav. Izhajali smo iz že dolgoletno merljivih kazalnikov kakovosti življenja in sicer petih ključnih kategorij: zdravje, izobrazba, materialne življenjske razmere, osebna varnost ter naravno in bivalno okolje. Za vsako kategorijo posebej smo preverili ali drži, da je finančna kriza statistično pomembno vplivala na izbran kazalnik. Dodatno smo testirali še ali je finančna kriza imela na posamezni kazalnik močnejši negativni vpliv v preučevanih državah z nižjim BDP na prebivalca kot v preučevanih državah z višjim BDP na prebivalca. Na podlagi teoretičnih izhodišč o pojmu finančne krize smo spoznali, da finančne krize lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja, predvsem v gospodarstvih v razvoju. Ob preučevanju vpliva finančne krize na kazalnik zdravja smo zaznali negativno korelacijo z realno gospodarsko rastjo v obeh skupinah držav. Do podobnih ugotovitev pridemo pri kazalniku izobrazbe, delež mladih, med 15 in 34, ki so brezposelni in hkrati niso vključeni v nobeno formalno ali neformalno izobraževanje oz. usposabljanje, kjer je prav tako v obdobju po finančni krizi leta 2008 bilo zaznano poslabšanje le-tega, v obeh skupinah držav. Pri preverjanju korelacije med realno gospodarsko rastjo in kazalnikom kakovosti življenja, kategorije materialnih življenjskih razmer, prihajamo ponovno do sorodnih ugotovitev in sicer, da je finančna kriza leta 2008 statistično pomembno in negativno vplivala na delež populacije, ki živi v stanovanju s puščajočo streho, vlažnimi stenami, tlemi ali temelji in/ali v razkrajanju okenskih okvirjev ali tal. Ob ugotavljanju vpliva finančne krize na kazalnik osebne varnosti, stopnje kriminala, nasilja in vandalizma za gospodinjstva pod 60 % mediane osebnega dohodka v državi pa ni mogoče ugotoviti poslabšanje stanja le-tega. Edina država, v kateri se je kazalnik osebne varnosti, v obdobju po krizi spremenil na slabše je Grčija. Pri preverjanju vpliva finančne krize leta 2008 na kazalnik naravnega in bivalnega okolja, emisij toplogrednih plinov, je bila zaznana statistično značilna sprememba le-tega v obdobju po krizi napram predkriznem obdobju in sicer v državah z nižjim BDP na prebivalca.
Ključne besede: finančna kriza, kakovost življenja, gospodarski napredek, pristopi k merjenju kakovosti življenja, asimetrija informacij
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 547; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

9.
Makrobonitetna politika centralnih bank za preprečitev finančne nestabilnosti gospodarstva
Janez Čonč, 2022, diplomsko delo

Opis: Finančne krize imajo velik vpliv na stabilnost finančnega sistema. Slednjo lahko opišemo kot stanje, v katerem je finančni sistem sposoben prenesti sistemske šoke in nenadne korekcije finančnih neravnovesij. Bistvo zagotavljanja finančne stabilnosti je zmanjšati možnost, da v procesu posredovanja nastopijo motnje, ki bi imele negativen vpliv na gospodarstvo. Takšne situacije preprečujemo z ukrepi makrobonitetne politike, ki skušajo narediti finančni sektor bolj odporen na motnje in preprečujejo kopičenje tveganj
Ključne besede: finančna nestabilnost, makrobonitetna politika, finančna kriza, korona kriza, stabilnost gospodarstva
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 624; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (896,64 KB)

10.
Dejavniki valutnega tveganja in gibanja na valutnih trgih
Mojca Mesarič, 2022, diplomsko delo

Opis: Vsaka vojna, pandemija, kriza in političen dogodek ima vpliv na finančne trge. Valute so pomembne za ljudi vsem svetu, valutna menjava je izredno pomembna za opravljanje mednarodnih poslov, zato imajo nihanja, ki se dogajajo na valutnih trgih veliko vpliva na naše vsakdanje življenje. V zadnjih petih letih se je odvijalo mnogo pomembnih dogodkov, ki so vplivali na gibanja vrednosti deviznih tečajev. Od svetovno finančne krize, ki se je začela leta 2007 do vojne v Ukrajini, ki se je začela leta 2022. Mnoge valute so v negotovih časih izgubile veliko vrednosti in stabilnosti.
Ključne besede: valutni trg, menjalni tečaj, Covid-19, Izstop združenega kraljestva, Ruska invazija na Ukrajino, svetovna finančna kriza, ameriški dolar, evro, funt, rubelj, valuta.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 669; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.78 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici