| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 179
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
GLOBALIZACIJA, ŠKODLJIVA DAVČNA KONKURENCA IN GLOBALNA FINANČNA KRIZA
Mina Pernat, 2015, magistrsko delo

Opis: Globalizacija in prosti pretok kapitala spodbujata davčno konkurenco med državami. Večina ekonomistov podpira globalizacijo. Za države pa je težje ohranjati visoke davčne stopnje, če želijo ostati konkurenčne. S tem, ko postajata kapital in delovna sila bolj mobilna, se mednarodna davčna konkurenca povečuje. Številne države so se odzvale na globalizacijo z znižanjem davkov za privabljanje tujih naložb in spodbujanje rasti. Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb se je od leta 1995 do leta 2012 zniževala, kar je lahko posledica davčne konkurence. Zniževanje davkov in druge davčne ugodnosti privabljajo tuje investitorje, istočasno pa znižujejo javnofinančne prihodke. Davčna konkurenca ima kakor vsaka oblika konkurence tako pozitivne kot negativne učinke. Negativni učinki se kažejo v izkrivljanju pretoka kapitala, pozitivni učinki pa v gospodarski rasti. Zaradi negativnih učinkov škodljive davčne konkurence sta se OECD in EU usmerili k vzpostavljanju iniciativ omejevanja škodljive davčne konkurence.
Ključne besede: davčna konkurenca, škodljiva davčna konkurenca, globalizacija, davek od dohodka pravnih oseb, finančna kriza
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 16; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
David A. Moss in John A. Cisternino (urednika), New perspectives on regulation
Dejan Romih, 2010, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: recenzije, svetovno gospodarstvo, finančna kriza, gospodarske krize, krize
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 24; Prenosov: 0

3.
Družba za upravljanje terjatev bank
Maja Loknar, 2020, diplomsko delo

Opis: Bančni sistem in njegovo brezhibno delovanje sta ključnega pomena za državo in njene ljudi, saj bančni sistem in dogajanje na njegovem trgu neposredno posegata v realni sektor in življenje ljudi. Ko je leta 2008 prišlo do svetovne finančne krize, so se tega zavedale vse države, saj zaradi prepletenosti finančnih trgov različnih držav med sabo praktično ni bilo države, ki se je takratna finančna kriza ne bi dotikala. Finančno krizo so povzročila deviantna ravnanja finančnega sektorja in finančnih institucij z namenom stremljenja k višjemu dobičku, zato so se odločali za bolj tvegane posle in odobravali bolj tvegane kredite. V diplomskem delu smo raziskali, kdo so krivci za nastanek takratne finančne krize, kaj so slabe terjatve in kateri so načini, kako reševati finančno krizo. Večina držav se je ob prejšnji finančni krizi odločila za urejanje problema slabih sredstev bank in tveganih postavk na način, da so uporabile mehanizem t. i. slabe banke. Pri nas je leta 2013 v okviru mehanizma slabe banke nastala Družba za upravljanje terjatev bank, ki je v slovenskem prostoru nase prevzela slabe terjatve bank. V diplomskem delu smo predstavili ozadje nastanka finančne krize, slabe banke in naše DUTB. Ker verjamemo, da rešitev za izogib nadaljnjih takšnih kriz v nadzoru in ustrezni regulaciji finančnega trga obstaja, smo pregledali, kaj o poslovanju DUTB pravijo na Računskem sodišču. Pregledali smo tudi, kakšen sistem imajo in kako so uporabljali model slabe banke v tujini.
Ključne besede: diplomske naloge, DUTB, slaba banka, finančna kriza, računsko sodišče
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 148; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

4.
Nadzor in regulacija bančnega sektorja
Tanja Ahčan, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Finančna kriza je razkrila številna odklonska ravnanja udeležencev globalnih finančnih trgov ter odprla množico kompleksnih pravnih in dejanskih vprašanj glede regulacije in nadzora finančnih trgov kot tudi uspešnosti kazenskega pregona odgovornih. V prispevku avtorica obravnava pozitivnopravno ureditev delovanja centralne državne bančne nadzorne oziroma regulatorne institucije. Predstavljene so naloge, pristojnosti in ukrepi Banke Slovenije, predvsem z vidika možnosti preprečevanja in odkrivanja finančne kriminalitete. Metode: Prispevek je teoretične narave, na podlagi deskriptivne analize de lege lata področja delovanja bančnega nadzornika in regulatorja, ki vključuje več pravnih področij, od državnopravne oziroma upravne ureditve, civilnega in gospodarskega prava do uporabnosti na kazenskopravnem področju. Ugotovitve: Nadzor in regulacija bančnega sektorja v Republiki Sloveniji temeljita na pravilih evropske zakonodaje in dobre prakse, ki jo oblikujejo mednarodne finančne institucije. Razloge za pomanjkljivosti oziroma šibkosti, katerih rezultat so bila odklonska ravnanja akterjev na finančnih trgih, ne gre iskati v normativni ureditvi de lege lata. Dosledna implementacija že uveljavljenih norm predstavlja preventivo v boju proti finančni kriminaliteti. Izvirnost/pomembnost prispevka: Problematika delovanja našega bančnega regulatorja in nadzornika, v povezavi z razlogi za izbruh finančne krize, je bila predvsem predmet razprav ekonomistov. Zaradi potrebe po morebitnih premišljenih reformah, predvsem v smislu preventivne vloge na področju finančne kriminalitete, pa je nujno, da se delovanje in ukrepanje državnega regulatorja celovito obravnava tudi s pravnega in kriminalnopolitičnega vidika.
Ključne besede: finančna kriza, finančna kriminaliteta, regulacija, nadzor
Objavljeno: 23.04.2020; Ogledov: 251; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (429,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Finančne panike 17. in 19. stoletja - primerjalna analiza Velike Britanije, Nemčije, Francije in Nizozemske
Andrej Kovačič, 2018, magistrsko delo

Opis: Finančne panike in krize so se pojavljale že skozi zgodovino, vendar pa so se v 17. stoletju z vedno večjimi vplivi centralne banke te samo stopnjevale. Že tekom 18. in 19. stoletja so finančni mehurčki postajali vedno večji in kompleksnejši, saj so vlade s posegi v trg povzročile večja izkrivljanja, ki so vodila do neželenih posledic. Prav tako se je s pojavom prve finančne krize v Sveto rimskem cesarstvu začela doba finančnih mehurčkov, ki so sčasoma postajali vedno bolj intenzivni. Šele v 18. stoletju so se kot posledica čim večjih vplivov centralnih bank na gospodarstvo panike začele pojavljati ciklično in so s tem povzročile nasprotne iniciative pri ljudeh, te pa so vplivale na nastanek mehurčkov, ki so nato s pokom povzročili strašne posledice na gospodarstvu. Čeprav centralne banke niso bile edine, ki so prispevale k finančnim zlomom, so pa igrale kar pomembno vlogo. V 19. stoletju se je k polnjenju mehurčkov pridružila še vlada. Predvsem z različno zakonodajo, ki je imela neželene učinke in je pripomogla k resnosti finančnih težav analiziranih držav. Menimo pa, da bi lahko preprečili resnost in intenzivnost panik ter recesij tako, da bi omejili oziroma ukinili centralno banko, ki te mehurčke ustvarja. Že skozi zgodovino so centralne banke s svojo politiko enostavnega denarja (easy money) povzročile gospodarske ekspanzije, ki so nato privedle do buma in na koncu do finančnega zloma. Prav tako pa menimo, da se iz preteklih panik nismo nič naučili, saj ponavljamo iste napake. To je bilo najbolj opazno pri zadnji paniki leta 2008. Da bi zmanjšali intenzivnost panik, predlagamo, da se centralne banke in vlade več ne vmešavajo v gospodarstvo in v primeru recesij ne uporabljajo stimulacijskih programov, ampak pustijo gospodarstvo, da samo okreva. Zato tudi po zadnji recesiji pravega okrevanja ni bilo, ker sta tako banka kot vlada preprečili stečaj bank s slabim finančnim stanjem, kar je slabo vplivalo na okrevanje, ki ga še danes ni.
Ključne besede: magistrska dela, finančna panika, recesija, finančna kriza, borzni zlom, centralna banka
Objavljeno: 19.03.2020; Ogledov: 303; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (935,34 KB)

6.
Primerjava učinkov finančne krize med Slovenijo in Nemčijo ter odzivnost ekonomske politike in gospodarstva
Agnesa Bajraktaraj, 2019, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza 2007-2008 opredeljuje svetovno bančno in finančno krizo, znano tudi kot kriza nepremičnin ali subprime kriza, ki jo je poleti 2007 sprožil špekulativni nepremičninski balon v ZDA. Razpokan nepremičninski balon in kreditni razcvet, sprožen zaradi nizke obrestne mere, sta postavila temelje za izbruh krize. Bančni model “originate and distribute” je nadomestil tradicionalni bančni model, ki je privedel do tega, da so banke posodile denar dolžnikom s slabimi bonitetnimi ocenami. Ker so se dolgoročna posojila financirala s kratkoročnimi sredstvi, je prišlo do likvidnostnega primanjkljaja, ki je prispeval k krizi. Na finančnih trgih je prišlo do panične prodaje po vsem svetu, saj so tradicionalne ameriške finančne institucije naletele na resne finančne težave. Posledično je medbančni trg prenehal delovati, saj veliko bank ni bilo več pripravljenih posojati drugim bankam zaradi strahu, da bodo postale nesolventne. Globalna finančna in evrska kriza sta bili najpomembnejši gospodarski in političnoekonomski temi, ki so ju ekonomisti analizirali in o njima veliko razpravljali. Diplomsko delo predstavlja primerjavo učinkov finančne in evrske krize med Slovenijo in Nemčijo ter odzivnost ekonomske politike in gospodarstva za boj proti krizi. V času krize je prišlo do padca bruto domačega proizvoda, do spremembe cen, zaposlenosti, proračuna in zasebne porabe. V obeh državah ni bilo mogoče veliko vlagati, saj se je zanimanje tujih investitorjev zmanjšalo. Slovenija in Nemčija sta poskušala pomagati najpomembnejšim podjetjem, da ne bi propadla in da ne bi prišlo do več težav.
Ključne besede: evrska kriza, finančna kriza, ekonomska politika, nepremičninski balon, brezposelnost, kriza državnega dolga.
Objavljeno: 17.03.2020; Ogledov: 391; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

7.
Nestandardni instrumenti denarne politike v finančni krizi in učinki
Sebastijan Farkaš, 2019, diplomsko delo

Opis: Od svetovne finančne krize leta 2008 so centralne banke po vsem svetu izvajale številne nekonvencionalne denarne politike, da bi preprečile kreditni krč, spodbudile skupno povpraševanje in povečale inflacijo. V evroobmočju so to vključevale zagotavljanje likvidnosti s ponudbami za popolno dodelitev fiksne obrestne mere, podaljševanje ročnosti kreditnih poslov centralne banke, širši nabor upravičenih zavarovanj, obsežni programi nakupa sredstev javnega in zasebnega sektorja, negativne obresti stopnje in smernice za naprej. Večja gospodarstva kot so Združene države Amerike, Evropska Unija, Japonska, Združeno Kraljestvo, so posredovale s podobnimi vendar različnimi ukrepi, ki so imeli različne učinke na njihovo gospodarsko rast, inflacijo in zaposlenost.
Ključne besede: Monetarna politika, finančna kriza, instrumenti monetarne politike, nestandardni ukrepi, ECB, inflacija, gospodarska rast, BDP.
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 384; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (554,68 KB)

8.
S principi kompleksnih mrež do karakterizacije korelirane dinamike delniških trgov
Nina Šilovinac, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo inovativen komputacijski pristop, ki temelji na teoriji kompleksnih mrež, in ga uporabimo za kvantitativni opis dinamike trgovanja z delnicami. Z avtomatiziranim pridobivanjem podatkov, njihovim filtriranjem in obdelavo smo podatke pripravili za izgradnjo dveh vrst funkcionalnih finančnih mrež. Prva temelji na korelirani dinamiki dnevnega trgovanja, druga pa na korelacijah v dolgoročnih trendih, opisanih z mesečnim povprečjem. Obe mreži smo vizualizirali, izračunali njune topološke lastnosti in jih primerjali z drugimi realnimi mrežami. Proučevali smo tudi dinamično spreminjanje funkcionalnih finančnih mrež in ugotovili, da so iz sprememb topoloških lastnosti razvidni pretresi finančnih trgov, kot je bila finančna kriza v letu 2007. S principi multipleksne mreže smo proučevali tudi zvezo med korelirano dinamiko dnevnega trgovanja in mesečnih trendov. Na koncu smo tudi analizirali, kako se sovisno trgovanje kaže z vidika posameznih držav in ovrednotili deležnike za stabilnost posameznih delnic. Naše ugotovitve kažejo, da ima uporaba sodobnih teoretskih orodij s področja kompleksnih mrež velik potencial na področju ekonofizike in kvantitativnega finančništva.
Ključne besede: ekonofizika, kompleksne mreže, delniški trg, korelirana dinamika, časovne mreže, trgovanje, funkcionalne mreže, dolgoročni trendi, dnevno trgovanje, topološke lastnosti, realne kompleksne mreže, finančna kriza, multipleksna mreža, kvantitativno finančništvo, karakterizacija, fizika, magistrsko delo, Šilovinac
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 465; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (7,06 MB)

9.
Kvantitativno sproščanje in helikopterski denar kot ukrepa centralne banke v krizi
Manca Lukan, 2018, diplomsko delo

Opis: Svetovno gospodarstvo je bilo leta 2007 v finančni krizi, kar je privedlo do njegove stagnacije. Države so se poizkušale rešiti iz te krize tudi tako, da so centralne banke Japonske, ZDA, Velike Britanije in evroobmočja uvedle ukrepe kvantitativnega sproščanja, da bi spodbudile gospodarstvo. Kvantitativno sproščanje je v omenjenih državah vidno povečalo likvidnost, ni pa doseglo želenega cilja, tj. spodbuditve agregatnega povpraševanja. Zatorej je zopet oživela ideja o ukrepu helikopterskega denarja, ki pa v izbranih državah centralnih bank ni bil uporabljen. Sicer pa je opredeljen kot možna alternativa kvantitativnemu sproščanju. V diplomski nalogi smo predstavili ukrepa kvantitativnega sproščanja in helikopterskega denarja, njihov nastanek, vsebino in pričakovane učinke ter jih primerjali med seboj. Metodo kvantitativnega sproščanja in helikopterskega denarja spremljajo tveganja, zato bomo le ta opredelili. Centralna banka lahko izgubi denar, kar pomeni, da ga bodo morali v obliki višjih davkov v prihodnosti plačati davkoplačevalci, če se ustvari preveč denarja, pa se lahko tudi razvrednoti valuta, kar lahko ob povratku gospodarske rasti povzroči previsoko inflacijo ali celo hiperinflacijo. Predstavili smo programe kvantitativnega sproščanja na Japonskem, ZDA, Veliki Britaniji in evroobmočju. Nato smo te navedene države primerjali med seboj in na ta način ugotovili njihovo uspešnost. Na podlagi študije »Capital Economics« je kvantitativno sproščanje na primerih Japonske, ZDA in Velike Britanije vplivalo na povečanje primarnega denarja, medtem ko ni povzročil bistvenega povečanja širših denarnih agregatov. Angleška in ameriška banka sta prek kvantitativnega sproščanja z obsežnimi nakupi dolgoročnih državnih in podjetniških vrednostnih papirjev v svoja gospodarstva vbrizgavala ogromne količine denarja. Leta 2015 je program odkupovanja začela tudi Evropska centralna banka. Programi kvantitativnega sproščanja centralnih bank so večinoma pripomogli k dvigu finančnega premoženja, predvsem vrednosti delniških naložb, ter hkrati oslabili menjalni tečaj. Za uresničitev te ideje bi morali sodelovati tako fiskalna kot monetarna politika. Preko fiskalne politike bi vlada v obliki socialnih transferjev dodelila denar ljudem ali znižala davke tistim z najnižjimi dohodki, ki običajno ves dohodek takoj potrošijo, monetarna politika pa bi to financirala preko kvantitativnega sproščanja. Glede na izbiro med obema ukrepoma je metoda kvantitativnega sproščanja v bistvu boljša. Če povzamemo, lahko rečemo, da kvantitativno sproščanje predstavlja izreden ukrep za spodbuditev gospodarstva in zagotovitev cenovne stabilnosti.
Ključne besede: gospodarstvo, finančna kriza, ukrepi, kvantitativno sproščanje, helikopterski denar, hiperinflacija.
Objavljeno: 14.11.2018; Ogledov: 699; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

10.
Legalni trg umetnin
Ester Doljak, 2018, diplomsko delo

Opis: Umetnost spremlja človeštvo skozi vso njegovo zgodovino, vendar se je njen pomen v tem času spremenil. Izraz »lepe umetnosti«, ki je v uporabi v današnjem času se je pojavil v 18. stoletju in je obrt dokončno ločil od umetnosti. Današnji trg z umetninami se deli na primarni trg in sekundarni trg. Ključni akterji na trgu so trgovci in dražbarji likovne umetnosti ter starin, ki največ umetnin prodajo zasebnim zbirateljem. Najpogostejši način prodaje je prodaja preko galerije ali nakup neposredno od umetnika. Najmočnejši trgi so bili v obdobju med 2007 in 2017 Združene države Amerike, Velika Britanija in Kitajska. Slovenski trg je majhen in težko primerljiv z mednarodnim. Umetnine se ne prodajajo pogosto, prav tako se redko pojavljajo večje javne dražbe. Zanimanje za nakup je še vedno usmerjeno k umetninam iz preteklih umetnostnih smeri in k lokalnim umetnikom, manj pa je zanimanja za živeče umetnike in sodobno umetnost. Posamezne umetnine na mednarodnem trgu dosegajo več milijonske zneske, vendar na trgu ne obstajajo enotni kriteriji vrednotenja umetnin. Galerije in dražbene hiše imajo svoje strokovne sodelavce, ki opravljajo cenitve. V Sloveniji na zahtevo sodišča cenitev vrednosti umetnine opravljajo sodni cenilci, vendar tudi slednji nimajo izoblikovanih stalnih kriterijev. Ob nakupu umetnine je v Sloveniji potrebno plačilo davka. Galerije ob prodaji umetnine cenam dodajo tudi provizije, ki so običajno nižje za visoke zneske in višje za nizke zneske. Najvišja vrednost prodaj na umetnostnem trgu je bila v desetih letih med 2007 in 2017 dosežena leta 2014. Velik padec je trg doživel v letih svetovne gospodarske krize, med leti 2007 in 2009, ko je bila kriza opazna v zmanjšanju števila prodaj in padcu cen ter primerljiva s krizo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ključne besede: diplomske naloge, umetnine, vrednost umetnin, trg umetnin, finančna kriza
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 570; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici