| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 185
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza finančnega zdravja izbranih podjetij iz dejavnosti organiziranja potovanj
Vanesa Rojko, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se osredotočimo na analizo finančnega zdravja izbranega vzorca podjetij iz dejavnosti organiziranja potovanj (Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD): 79.120 – Dejavnost organizatorjev potovanj). Obravnavamo podjetja Kompas, d. d., Relax Turizem, d. d., Palma, d. o. o., in Agencija Oskar, d. o. o. Pri analiziranju finančnega zdravja so v ospredje postavljeni različni finančni kazalniki in modeli, ki so nam v veliko pomoč pri ugotavljanju in napovedovanju težav v poslovanju izbranih podjetij ter njihovem spopadanju s krizami. V teoretičnem delu na osnovi različne strokovne literature na kratko predstavimo analizo poslovanja podjetja in natančno opredelimo finančno analizo, pri čemer smo pozorni na glavne računovodske izkaze ter pomembnejše finančne kazalnike in modele za napovedovanje finančnega zdravja podjetij. Sledi opredelitev ključnih finančnih tveganj, ki so jim podjetja najbolj izpostavljena, še posebej pa se osredotočimo na definiranje podjetniškega finančnega zdravja. V empiričnem delu predstavimo panogo in izbrana konkurenčna podjetja, nato pa z uporabo računovodskih izkazov izračunamo izbrane finančne kazalnike in modele. Z dobljenimi rezultati nadalje analiziramo njihovo finančno zdravje med letoma 2008 in 2020. Zajamemo daljše časovno obdobje, ki prikazuje realnejšo sliko o finančni stabilnosti podjetij. Pozorni smo predvsem na prelomni leti 2008 in 2020, ko se finančno stanje močno poslabša, saj se pojavita svetovna finančna kriza in zdravstvena kriza, ki povzročata večje težave pri poslovanju. Celovita analiza finančnega zdravja podjetij daje prave rezultate za sprejemanje ustreznih finančnih odločitev s strani vodstva, ki je na podlagi pridobljenih informacij zmožno odpravljati slabosti in tako izboljšati poslovanje podjetij v prihodnosti. To predstavlja edini način, da se zagotovita njihov nadaljnji razvoj in obstoj. V magistrskem delu ugotovimo, da finančni kazalniki in modeli prikažejo slabše rezultate v času zdravstvene krize leta 2020 kot v času svetovne finančne krize leta 2008, kar pomeni, da zdravstvena kriza bistveno bolj spodjeda finančno zdravje izbranega vzorca podjetij kot svetovna finančna kriza.
Ključne besede: finančno zdravje, finančni kazalniki, finančni modeli, finančna tveganja, svetovna finančna kriza, zdravstvena kriza
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 119; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (5,56 MB)

2.
Spremembe v strukturi virov financiranja bank v Sloveniji v obdobju 2007-2013
Nike Celinger, 2015, diplomsko delo

Opis: Svetovna finančna in gospodarska kriza, ki se je izredno hitro razvila v eno največjih kriz po veliki krizi v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je v času od 2007 pa do danes močno vplivala na bančni sistem in zato vzbudila moje zanimanje. Banke so se morale novim gospodarskim okoliščinam še posebej hitro prilagoditi. Pomanjkanje zaupanja med njimi je povzročilo premike na strani obveznosti bank in pomembno vplivalo na spremembe v strukturi virov financiranja. Bančni sistem (ne samo v Sloveniji, ampak v celotni Evropski uniji) je moral zmanjšanje medbančnega posojanja nadomestiti z dražjimi viri financiranja. Zato je zaznati veliko rast depozitov nebančnega sektorja, pa tudi virov ECB, ki je bankam priskočila na pomoč z operacijami dolgoročnega refinanciranja. Lastništvo slovenskih bank je do neke mere oblikovalo odzive bank na nove izzive. Velike banke v državni lasti so imele dostop do virov, ki so zagotovljeni z dostopom do državnih garancij, banke v večinski tuji lasti pa so velik del financiranja preko svojih materinskih družb ohranile pri tujih bankah. Skupina majhnih slovenskih bank je na zaostrene razmere financiranja odgovorila s ponujanjem visokih obrestnih mer na depozite, ki predstavljajo enega najpomembnejših virov financiranja. Vsebina diplomsega seminarja je sestavljena iz šestih poglavij, od katerih sta prvo in zadnje poglavje uvodno oziroma sklepno. V drugem poglavju na kratko predstavljam začetek finančne krize, njene vzroke, posledice, s katerimi se spopada finančni in realni sektor v Sloveniji zadnjih šest let in protikrizne ukrepe monetarne in fiskalne politike. V tretjem poglavju sem opisala delovanje in položaj bančnega sistema v Sloveniji v času pred krizo in med njo. V četrtem delu naloge sem predstavila teoretično razvrščanje virov financiranja po različnih kriterijih, predstavitev obveznosti bank, vpliv stroškov financiranja na pridobivanje virov in financiranje bank v času krize. V petem poglavju podrobneje opisujem vpliv finančne krize na gibanje oziroma spremembo strukture virov financiranja na primeru posamezne izbrane banke in ugotovitve primerjam s celotnim bančnim sistemom v Sloveniji.
Ključne besede: finančna kriza, banke, bančni sistem, obrestna mera, viri financiranja.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 195; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
Vpliv jamstvenih shem na večanje možnosti moralnega tveganja v bankah
Vesna Kašnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Finančna in gospodarska kriza leta 2007/2008 je pokazala velik problem v bančnem sektorju. Takrat so se vzpostavile sheme za jamstvo vlog kot rešitev iz krize in ponovno zaupanje vlagateljev v finančni sistem. Enotni sistem jamstva vloga na ravni EU bi se naj postopoma vzpostavil do leta 2024. zajamčene sheme pa imajo na nacioalni ravni zagotovljen znesek 100.000 evrov na vlagatelja. Največji krivec za pojav moralnega tveganja so zavarovanja, vendar še do vzpostavite shem za jamstvo vlog ni bilo govora o zmanjšanju in omejitvah le tega. V diplomskem projektu odgovarjamo na vprašanje ali jamsvene sheme povečujejo moralno tveganje v bančništvu. Evropski sistem jamstva za vloge sicer zajema sklop močnih varoval proti moralnemu tveganju. Večji nadzor v bankah in poostrene naloge nadzornikov bodo tako tudi pripomogle k omejitvi moralnega tveganja. Moralno tveganje smo obravnavali v svojem poglavju saj nas je zanimalo kaj to je in primer moralnega tveganja ki se hitro kaže v zavarovalništvu, poznamo tudi vrste moralnega tveganja. Na področju Slovenije je bil vzpostavljen zakon o jamstveni shemi in sklad za jamstvo vlog, v sklad prispevajo vse banke in hranilnice s sedežem v Republiki Sloveniji, iz sklada se financirajo sredstva ki so potrebna za propadle banke oziroma za banke ki niso sposobne izplačati posojil vlagateljem. Skladi bodo počasi poenosteni v vseh državah EU.
Ključne besede: Zakon o jamstvenih shemi Republike Slovenije, finančna kriza, bančni sektor, depozitne jamstvene sheme, nadzor nad moralnim tveganjem
Objavljeno v DKUM: 29.10.2021; Ogledov: 235; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

4.
Soočanje proizvajalcev aluminija s preteklo globalno krizo in pripravljenost na "covid-19" krizo
Uroš Mohorko, 2021, magistrsko delo

Opis: V letu 2020 so se podjetja soočila s krizo COVID-19, ki je sicer nekoliko drugačna kot pretekle krize. Na kratko smo pregledali pretekle gospodarske krize, vzroke in njihove posledice. V magistrskem delu smo naredili primerjavo med pripravljenostjo podjetij na finančno krizo v letu 2008, ki je prizadela celotno svetovno gospodarstvo, ter pripravljenost na prihajajočo krizo COVID-19 v letu 2020 in v prihajajočih obdobjih. Zanimali so nas predvsem ključni kazalniki, ki jih uporabljamo za ocenjevanje uspešnosti podjetij. Ugotoviti smo želeli tudi vpliv krize na podjetje in kakšne posledice je imela zadnja gospodarska kriza v celotnem obdobju trajanja oziroma do leta 2011, ko je večina držav in podjetij že prišla iz krize. COVID-19 kriza je vsekakor drugačna, kot so bile pretekle. Državne pomoči in čezmerno zadolževanje držav je zaskrbljujoče. Predvsem zaradi ukrepov, ki jih države trenutno še izvajajo, pravih posledic po našem mnenju še ni občutiti. V analizi smo prikazali, da so podjetja v povprečju manj uspešna, kot so bila v letu 2007, torej pred finančno krizo v obdobju 2008–2010, pa vendar so izboljšale likvidnost ter razmerje dolžniško-lastniškega financiranja. Število zaposlenih v opazovanih podjetjih in obdobju vztrajno pada, kar je za stopnjo brezposelnosti vsekakor slab znak. Ugotovili smo tudi, da velikost nima vpliva na uspešnost premagovanja krize, prav tako ne moremo trditi, da uspešnost države, merjena skozi BDP/prebivalca, vpliva na uspešnost podjetja.
Ključne besede: finančna kriza, COVID-19 kriza, uspešnost, dobičkonosnost, proizvajalci aluminija
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 275; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

5.
Država Slovenija in globalna ekonomska kriza
Bojan Dobovšek, Brane Ažman, Boštjan Slak, 2015, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Opis: Kritična znanost razloge in vzroke trenutne finančne krize vidi v deviantnem vedenju finančnega sektorja in finančnih institucij z zmožnostjo (ne)formalnega vplivanja. Metaanaliza tujih in domačih virov v prispevku predstavlja (kritične) poglede in izhodišča analiziranih avtorjev. V Sloveniji je opaziti šibkejši nadzor tako nad javnimi kot zasebnimi institucijami, podjetji in organizacijami, ki upravljajo velik kapital oziroma vrednosti. Odsotnost nadzora posledično povzroča nekontrolirano, tvegano in odklonsko vedenje teh institucij, takšno, ki ga lahko pojmujemo kot finančno kriminaliteto najmočnejših slojev in akterjev z vrha družbene lestvice. V nasprotju s tistimi trenutnimi populistični ukrepi proti finančni krizi, ki zdravijo simptome, ne bolezni, ta članek osvetljuje probleme, ki si zaslužijo vso pozornost, če želimo nastalo stanje ustrezno sanirati. Namenjen je splošni družbeni razpravi, v kateri morajo sodelovati tudi jezikoslovci, literati in kulturniki.
Ključne besede: finančna kriminaliteta, finančna kriza, sistemska korupcija, socialne mreže, klientelizem
Objavljeno v DKUM: 28.07.2021; Ogledov: 346; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Primerjalna analiza gospodarskih gibanj izbranih držav članic evropske unije
Benjamin Topolko, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava gospodarska gibanja osmih držav članic, ki so v Evropsko unijo (EU) vstopile v letu 2004. Slovenija, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Estonija, Litva in Latvija so po osamosvojitvi oziroma prehodu iz centralno-planskega v tržno gospodarstvo v 90. letih prejšnjega stoletja stremele k vstopu v evropsko integracijo. Zato magistrsko delo v teoretičnem delu obravnava teorijo integracij s poudarkom na nastanku, razvoju in širitvah Evropske unije. EU je svojo največjo širitev izpeljala v letu 2004, ko se je integraciji pridružilo 10 novih članic. Podrobneje obravnavamo tudi skupni trg in kohezijsko politiko Evropske unije. Nekatere izmed analiziranih držav so v času članstva v EU prevzele tudi skupno valuto evro, zato v teoretičnem delu pozornost posvečamo tudi pogojem vstopa v evroobmočje, Evropski centralni banki in teoriji optimalnega valutnega območja. Vse države so v letu 2008 občutile finančno krizo, ki je sicer nastala v ZDA, a je močno vplivala tudi na gospodarska gibanja v evropskih državah. Zato se v magistrskem delu posebej posvečamo tudi razvoju te finančne krize v Evropi. V analizi gospodarskih gibanj izbranih osmih držav uporabljamo kazalnike bruto domačega proizvoda, bruto naložb, brezposelnosti, cenovnih gibanj, plačnih gibanj ter izvoza in uvoza blaga. Ob tem razlagamo vsak kazalnik in pomen njegovega analiziranja Podatke o gospodarskih gibanjih črpamo iz publikacij Evropske komisije in statistične baze podatkov Eurostat. V magistrskem delu predstavljamo ključne podatke osmih obravnavanih držav, podrobneje pa se posvečamo njihovim gospodarskim gibanjem v obdobju med leti 2004 in 2019. Izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav primerjamo s podatki o gospodarskih gibanjih, ki so v tem obdobju veljali za celotno Evropsko unijo. Upoštevamo letne stopnje brezposelnosti in letne stopnje inflacije, pri ostalih kazalnikih pa letne stopnje rasti. Nadaljujemo s predstavitvijo ključnih spoznanj analize podatkov gospodarskih gibanj, kjer največ pozornosti posvečamo bruto domačemu proizvodu na prebivalca v izbranih državah v primerjavi s povprečjem držav članic Evropske unije. Približevanje obravnavanih držav evropskemu povprečju po posameznih kazalnikih predstavljamo s tabelami, grafi in podrobnimi analizami podatkov. V nadaljevanju magistrskega dela podrobneje primerjamo izbrane kazalnike obravnavanih držav v prvih letih po vstopu v Evropsko unijo do finančne krize leta 2008. Pri analizi teh podatkov primerjamo Slovenijo z ostalimi sedmimi državami. Uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posvečamo se tudi vplivu finančne krize na izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav. Tudi tukaj je poudarek na primerjavi Slovenije z ostalimi državami v obdobju od leta 2008 do 2014. V ta namen uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posebno pozornost namenjamo tudi letu 2009, kjer ugotavljamo ali je članstvo v evroobmočju pomenilo tudi večje negativne trende rasti izbranih gospodarskih gibanj. V nadaljevanju ugotavljamo ali so vse obravnavane države v zadnjih treh letih opazovanega obdobja (2017 – 2019) dosegale pozitivne trende gospodarskih gibanj. Obravnavi hipotez posvečamo celotno poglavje, v katerem analiziramo ugotovitve predhodnih poglavij. V sklepu magistrskega dela povzemamo ugotovitve naše raziskave in podajamo predloge za nadaljnje raziskovanje tega področja. Ob tem kritično razmišljamo in skušamo najti dejavnike rezultatov naše raziskave. V zaključku magistrskega dela se dotaknemo tudi prihodnosti in razpravljamo o trenutnih in prihodnjih izzivih Evropske unije in Slovenije.
Ključne besede: gospodarska gibanja, Evropska unija, evroobmočje, finančna kriza 2008, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 458; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (5,34 MB)

7.
GLOBALIZACIJA, ŠKODLJIVA DAVČNA KONKURENCA IN GLOBALNA FINANČNA KRIZA
Mina Pernat, 2015, magistrsko delo

Opis: Globalizacija in prosti pretok kapitala spodbujata davčno konkurenco med državami. Večina ekonomistov podpira globalizacijo. Za države pa je težje ohranjati visoke davčne stopnje, če želijo ostati konkurenčne. S tem, ko postajata kapital in delovna sila bolj mobilna, se mednarodna davčna konkurenca povečuje. Številne države so se odzvale na globalizacijo z znižanjem davkov za privabljanje tujih naložb in spodbujanje rasti. Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb se je od leta 1995 do leta 2012 zniževala, kar je lahko posledica davčne konkurence. Zniževanje davkov in druge davčne ugodnosti privabljajo tuje investitorje, istočasno pa znižujejo javnofinančne prihodke. Davčna konkurenca ima kakor vsaka oblika konkurence tako pozitivne kot negativne učinke. Negativni učinki se kažejo v izkrivljanju pretoka kapitala, pozitivni učinki pa v gospodarski rasti. Zaradi negativnih učinkov škodljive davčne konkurence sta se OECD in EU usmerili k vzpostavljanju iniciativ omejevanja škodljive davčne konkurence.
Ključne besede: davčna konkurenca, škodljiva davčna konkurenca, globalizacija, davek od dohodka pravnih oseb, finančna kriza
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 271; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

8.
9.
Družba za upravljanje terjatev bank : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Maja Loknar, 2020, diplomsko delo

Opis: Bančni sistem in njegovo brezhibno delovanje sta ključnega pomena za državo in njene ljudi, saj bančni sistem in dogajanje na njegovem trgu neposredno posegata v realni sektor in življenje ljudi. Ko je leta 2008 prišlo do svetovne finančne krize, so se tega zavedale vse države, saj zaradi prepletenosti finančnih trgov različnih držav med sabo praktično ni bilo države, ki se je takratna finančna kriza ne bi dotikala. Finančno krizo so povzročila deviantna ravnanja finančnega sektorja in finančnih institucij z namenom stremljenja k višjemu dobičku, zato so se odločali za bolj tvegane posle in odobravali bolj tvegane kredite. V diplomskem delu smo raziskali, kdo so krivci za nastanek takratne finančne krize, kaj so slabe terjatve in kateri so načini, kako reševati finančno krizo. Večina držav se je ob prejšnji finančni krizi odločila za urejanje problema slabih sredstev bank in tveganih postavk na način, da so uporabile mehanizem t. i. slabe banke. Pri nas je leta 2013 v okviru mehanizma slabe banke nastala Družba za upravljanje terjatev bank, ki je v slovenskem prostoru nase prevzela slabe terjatve bank. V diplomskem delu smo predstavili ozadje nastanka finančne krize, slabe banke in naše DUTB. Ker verjamemo, da rešitev za izogib nadaljnjih takšnih kriz v nadzoru in ustrezni regulaciji finančnega trga obstaja, smo pregledali, kaj o poslovanju DUTB pravijo na Računskem sodišču. Pregledali smo tudi, kakšen sistem imajo in kako so uporabljali model slabe banke v tujini.
Ključne besede: diplomske naloge, DUTB, slaba banka, finančna kriza, računsko sodišče
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 450; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

10.
Nadzor in regulacija bančnega sektorja : preventivni dejavnik boja proti finančni kriminaliteti
Tanja Ahčan, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Finančna kriza je razkrila številna odklonska ravnanja udeležencev globalnih finančnih trgov ter odprla množico kompleksnih pravnih in dejanskih vprašanj glede regulacije in nadzora finančnih trgov kot tudi uspešnosti kazenskega pregona odgovornih. V prispevku avtorica obravnava pozitivnopravno ureditev delovanja centralne državne bančne nadzorne oziroma regulatorne institucije. Predstavljene so naloge, pristojnosti in ukrepi Banke Slovenije, predvsem z vidika možnosti preprečevanja in odkrivanja finančne kriminalitete. Metode: Prispevek je teoretične narave, na podlagi deskriptivne analize de lege lata področja delovanja bančnega nadzornika in regulatorja, ki vključuje več pravnih področij, od državnopravne oziroma upravne ureditve, civilnega in gospodarskega prava do uporabnosti na kazenskopravnem področju. Ugotovitve: Nadzor in regulacija bančnega sektorja v Republiki Sloveniji temeljita na pravilih evropske zakonodaje in dobre prakse, ki jo oblikujejo mednarodne finančne institucije. Razloge za pomanjkljivosti oziroma šibkosti, katerih rezultat so bila odklonska ravnanja akterjev na finančnih trgih, ne gre iskati v normativni ureditvi de lege lata. Dosledna implementacija že uveljavljenih norm predstavlja preventivo v boju proti finančni kriminaliteti. Izvirnost/pomembnost prispevka: Problematika delovanja našega bančnega regulatorja in nadzornika, v povezavi z razlogi za izbruh finančne krize, je bila predvsem predmet razprav ekonomistov. Zaradi potrebe po morebitnih premišljenih reformah, predvsem v smislu preventivne vloge na področju finančne kriminalitete, pa je nujno, da se delovanje in ukrepanje državnega regulatorja celovito obravnava tudi s pravnega in kriminalnopolitičnega vidika.
Ključne besede: finančna kriza, finančna kriminaliteta, regulacija, nadzor
Objavljeno v DKUM: 23.04.2020; Ogledov: 473; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (429,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici