Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Eden temeljnih ciljev storilcev za izvrševanje kaznivih dejanj je pridobitev premoženjske koristi, s katero v nadaljevanju prosto razpolagajo. Na drugi strani pa je državi bistveno, da se nezakonito pridobljeno premoženje ali premoženjska korist storilcu, ali osebi, kateri je bila ta korist prenesena, odvzame. Trenutno slovenski državni aparat pozna tri različne postopke, s katerimi ugotavlja premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega – tako imenovane finančne preiskave. Finančne preiskave v sklopu svojih pristojnosti v Sloveniji opravljajo tožilstvo in Finančna uprava RS, policija pa izvaja finančne preiskave v okviru pooblastil in pristojnosti, ki so opredeljene v Kazenskem zakoniku (KZ-1, 2008) in Zakonu o kazenskem postopku (ZKP, 2012), dolžnost opravljanja finančnih preiskav pa ji nalaga tudi Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol, 2013). V diplomski nalogi smo proučili postopke pridobivanja podatkov o premoženju osumljencev kaznivih dejanj, potrebnih za izvedbo finančnih preiskav, ki jih izvaja policija. Identificirali in analizirali smo težave pridobivanja in vrednotenja pridobljenih podatkov o premoženju subjekta finančne preiskave iz uradnih evidenc naših državnih institucij ter problematiko pridobivanja podatkov iz tujine. Ugotovili smo, da so finančne preiskave zaradi neučinkovitega sodelovanja in nepovezanosti evidenc državnih organov izredno dolgotrajne, pridobljeni podatki pa ne razkrivajo konkretnega premoženja. Pridobivanje podatkov iz tujine postopke še dodatno podaljša, v nekaterih primerih pa podatki sploh niso dostopni. Za pridobivanje konkretnejših podatkov, poenostavitev postopkov in dvig uspešnosti opravljenih finančnih preiskav bi bile potrebne korenite sistemske rešitve, tako na nivoju države, kot tudi na meddržavnem nivoju.
Ključne besede: finance, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, protipravna premoženjska korist, finančne preiskave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.01.2017; Ogledov: 1791; Prenosov: 153
Celotno besedilo (567,72 KB)

Opis: Vse večji razmah finančnega kriminala v Republiki Sloveniji in po svetu je odprl diskusije o vprašanju moţnosti uvedbe finančne policije v naši drţavi. Pod pojmom finančni kriminal, ki sodi med najpogostejše oblike gospodarskega kriminala v Republiki Sloveniji, razumemo situacijo, ko si storilec pridobi finančno korist na škodo druţbene skupnosti. V Sloveniji se praktično vse od osamosvojitve z večjimi ali manjšimi presledki razpravlja o (ne)potrebnosti ustanovitve finančne policije kot posebnega organa za odkrivanje in preiskovanje finančne in še nekaterih drugih oblik gospodarske kriminalitete. Finančna policija v Evropi ni razširjen pojav, tradicionalno je vpeta le v italijanski pravni sistem. Na novo so ta institut vpeljale tudi nekatere bivše jugoslovanske republike, in sicer Hrvaška, Makedonija, Srbija ter Bosna in Hercegovina. Tako v Sloveniji, kot v tujini namenjamo vedno večjo pozornost problematiki finančnih preiskav. Razlog za to je predvsem podrobnejša obravnava mednarodnega organiziranega kriminala ter z njem povezane korupcije, pranja denarja in financiranja terorizma s strani pomembnejših mednarodnih organizacij. Ker ima Slovenija precej organov, ki imajo ustrezna pooblastila za boj proti gospodarskemu kriminalu, ustanovitev finančne policije ne bi bila smotrna. Obstajajo različne moţnosti organiziranja, pomembno pa je tudi, da usluţbenci organov pregona in nadzornih institucij, ki so v Sloveniji razpršeni, delujejo usklajeno znotraj enega samega organa, skupaj, neodvisno od dnevne politike in da imajo za svoje delo trdno in jasno zakonsko podlago ter trajno politično podporo. Nacionalni preiskovalni biro je specializirana kriminalistična preiskovalna enota na drţavni ravni za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj s področij gospodarske in finančne kriminalitete ter korupcije.
Ključne besede: finančna policija, gospodarska kriminaliteta, finančni kriminal, preiskovanje in omejevanje gospodarske kriminalitete, davčno utajevanje, preiskava v davčnem postopku, finančna preiskava, nacionalni preiskovalni urad
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1790; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,66 MB)

Opis: Povzetek Zlorabe v bankah so kriminaliteta, ki nas spremlja vse povsod, vendar je ne moremo popolnoma preprečiti. Lahko jo samo delno omejimo z doslednimi ukrepi. Kriminaliteta v bankah (zlorabe) se je začela s pojavom prvih osnovnih bančnih poslov, ki vključujejo poslovanje z denarjem. Zlorabe, ki se dogajajo v bankah, so lahko notranje (vpleteni so bančni uslužbenci) in zunanje. Posojilojemalci s pomočjo uslužbencev izvajajo kriminaliteto (zlorabo) v bankah. V bančne zlorabe so po navadi vpletene iste banke. Zlorabe predstavljajo bankam veliko nevarnost pri poslovanju. Banke pogosto ne prijavljajo kaznivih dejanj zaradi izpostavljenosti medijem in javnosti. Težave poskušajo rešiti znotraj bančnega sektorja. Največ zlorab se zgodi na področju kreditnega poslovanja. Mala napredujoča podjetja predstavljajo bankam veliko kreditno tveganje, saj mora banka znati pravočasno izločiti kreditojemalca, pri katerem sumi, da ne bo kredita nikoli vrnil. Prevare bi lahko preprečili s pravočasnim sumom, odkritjem, ukrepanjem ter končno odpravljanjem posledic. Bančni nadzor mora poskrbeti za varno bančno delovanje bančnega sektorja in za finančno stabilnost banke. Stabilnost banke je odvisna od nadzora in od tega, kako se bo le-ta izvajal, saj predstavlja bankam tudi velik strošek. Zaradi bančnih zlorab je začela v bankah nastajati velika bančna luknja. Problem je nastal zaradi zapadlosti posojil, prezadolženih podjetij, pravzaprav zaradi nesposobnosti vračanja kreditov. Prihajalo je do kršitve zakonov o bančništvu in internih aktov. Če se bodo kazniva dejanja (zlorabe) v bankah še nadaljevala, lahko pride do škodljivih učinkov za družbo in gospodarstvo, saj bo škoda, ki je in še bo nastala, za vedno pustila posledice.
Ključne besede: banke, bančno poslovanje, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, zlorabe, prevare, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.12.2015; Ogledov: 2014; Prenosov: 438
Celotno besedilo (443,80 KB)

Opis: Zaradi globalizacije in tehnološkega napredka je zanimanje za davčna nebesa vedno večje. Aktualnost davčnih nebes je predvsem zanimiva za fizične ali pravne osebe, ki skušajo svoj kapital prenesti v države, ki imajo bolj ugodno davčno ureditev, kot pa je ta v matični državi. Kljub temu, da davčna nebesa poslujejo zakonito, jih nekateri izkoriščajo za prikrivanje dobička v matični državi. Države, ki zavračajo medsebojno sodelovanje in izmenjavo informacij z drugimi državami članicami, spodbujajo davčno utajo in omogočajo pranje denarja skozi davčna nebesa. V svoji diplomski nalogi sem predstavila pojem davčnih nebes, njihove lastnosti, dotaknila pa sem se tudi pozitivnih in negativnih učinkov davčnih nebes. V nadaljevanju naloge sem predstavila davke in davčni sistem, učinke obdavčenja, vrste obdavčenja ter davčno načrtovanje. V tretjem delu sem namenila največ poudarka tematiki pranja denarja. V zadnjem poglavju pa sem opisala stališče Slovenije do davčnih nebes in kateri organi najbolj pripomorejo k odkrivanju gospodarskega kriminala.
Ključne besede: davki, pranje denarja, davčne utaje, finančna kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.03.2013; Ogledov: 1983; Prenosov: 187
Celotno besedilo (382,45 KB)

Opis: Zgodovina Guardia di Finanza (slo. finančna policija) je zelo dolga, saj sega v leto 1774. Od tega leta dalje se je počasi, a zanesljivo, razvijala v vedno bolj aktivno, dobro strukturirano in stabilno institucijo. Leta 1881 je bila preimenovana v Finančno policijo in tako postala enotna ter sestavni del italijanske vojske. Finančna policijo v Italiji predstavlja prvotno posebno enoto, ki zagotavlja finančni nadzor. Zbrana in pregledana je ključna literatura o gospodarski kriminaliteti in finančni policiji. Gre za diskusijo o tem, kako deluje finančna policija v Italiji, kako je uspešna pri boju zoper gospodarsko kriminaliteto in kakšne so možnosti za uvedbo tovrstne institucije v Sloveniji. Literatura je nadgrajena z intervjuji različnih strokovnjakov s področja gospodarstva in gospodarske kriminalitete. Finančna policija v Italiji je po mnenju strokovnjakov uspešna na svojem področju, saj ima dolgoletno tradicijo, hkrati pa stalno izboljšuje svojo delovno prakso. Morda bi morala tudi Slovenija v boju zoper gospodarsko kriminaliteto iskati rešitev na italijanskih izkušnjah, morda pa ustanovljeni Nacionalni preiskovalni urad že v celoti zadovoljuje potrebe po tovrstni zaščiti. Poiskati bo potrebno razsežnosti, ki jih ponujajo že obstoječe institucije in iti v korak s časom, tudi v korak z gospodarskim kriminalom, ki posledično gledano povzroča večjo škodo kot klasični kriminal. Gospodarski kriminal je zelo skrit, zato se o njem tudi malo piše in govori oziroma je zabeležen samo tisti kriminal, ki se ga odkrije. Torej so prispevki in mnenja strokovnjakov izdelana na podlogi uspešnih primerov odkritja gospodarske kriminalitete.
Ključne besede: policija, finančna policija, gospodarska kriminaliteta, preprečevanje, Italija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.04.2012; Ogledov: 2468; Prenosov: 229
Celotno besedilo (519,14 KB)