1. Problematika pranja denarja v podjetjih v Sloveniji : magistrsko deloKatja Kostanjevec, 2024, magistrsko delo Opis: Pranje denarja predstavlja kompleksno dejavnost, ki vključuje pretvorbo nezakonito pridobljenih sredstev v navidezno zakonite. V magistrski nalogi so sprva predstavljene različne definicije pranja denarja, faze tega procesa ter najpogostejše metode pranja gotovinskih in negotovinskih sredstev, s posebnim poudarkom na metodah, ki jih uporabljajo podjetja. V Sloveniji je preprečevanje pranja denarja urejeno z Zakonom o preprečevanju pranja denarja, ki nalaga obveznosti pravnim in fizičnim osebam za izvajanje ustreznih ukrepov in nadzora. Naloga tudi analizira vpliv pranja denarja na stabilnost slovenskega finančnega sistema ter vlogo bank in drugih finančnih institucij pri preprečevanju in poročanju o nepravilnostih. Predstavljeni so ključni zavezanci, ki na operativni ravni zmanjšujejo težave s pranjem denarja. Nadalje naloga vključuje pregled statističnih podatkov, ki prikazujejo trenutno stanje problema pranja denarja v Sloveniji. Za empirični del naloge je opravljen intervju in primerjava odgovorov s pooblaščencem za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma in z vodjo oddelka za mednarodna podjetja.
Iz pregleda literature, statističnih podatkov in opravljenega intervjuja ugotavljamo, da obstoječi pravni okvir v Sloveniji še vedno vsebuje nekaj pomanjkljivosti, ki omogočajo pranje denarja, kot na primer pomanjkanje poenotenih smernic za izvajanje preprečevanja, prekomerno poročanje in jasna izvedba nadzornih mehanizmov (na primer KYC).
V zaključnem poglavju so podana praktična priporočila in ukrepi za finančne institucije ter organe pregona. Učinkovito preprečevanje pranja denarja zahteva vzpostavitev močnih notranjih kontrol, sistematično pregledovanje poslovnih partnerjev in transakcij tako fizičnih kot pravnih oseb ter uporabo naprednih orodij za zgodnje odkrivanje sumljivih aktivnosti. Ključnega pomena je sodelovanje nadzornih organov s skupnim ciljem celovitega finančnega sistema ter zmanjševanje tveganj za pranje denarja.
Ključne besede: pranje denarja, finančne institucije, finančna kriminaliteta, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 09.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (1,41 MB) |
2. Problematika pranja denarja v 21. stoletju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNeža Vode, 2024, diplomsko delo Opis: Pranje denarja je proces, pri katerem kriminalci želijo svoj nezakonito pridobljen dobiček prikazati kot zakonito pridobljena sredstva. Proces poteka v različnih fazah, katerih cilj je, da se denar brez sumljivih sledi umesti nazaj v zakoniti finančni sistem. Kriminalec ustvari navidezno zakoniti izvor bogastva, njegov resnični izvor pa je zakrit finančnim institucijam ter organom pregona. Da bi svoj »umazan« dobiček »oprali«, se kriminalci poslužujejo različnih metod: tihotapljenje velikih zneskov, kupovanje nepremičnin, ustanavljanje navideznih podjetij, igre na srečo, ipd. Pranje denarja predstavlja velik globalni problem, saj vpliva na gospodarstva ter finančne sisteme po vsem svetu. Velike olajševalne okoliščine pri globalizaciji problematike lahko pripišemo razširitvi trgovanj podjetij iz nacionalnih na svetovne trge ter velikemu napredku v tehnologiji, ki je kriminalcem omogočila, da so razvili nove načine, ki jim omogočajo, da svoj umazan denar operejo hitreje, lažje ter zakrijejo vse sledi o njegovem izvoru.
Podjetja in organizacije po celem svetu sprejemajo ukrepe proti pranju denarja z namenom preprečevanja finančnih izgub, izpolnjevanja zakonskih obveznosti ter zaščite svojega ugleda. S sprejetjem ukrepov podjetja tako tudi sodelujejo pri preprečevanju in odkrivanju finančne kriminalitete ter ohranjajo zaupanje svojih strank ter partnerjev. Z namenom preprečevanja pranja denarja so po celem svetu, tako na državnih kot mednarodnih ravneh, ustanovljene institucije in organizacije, kot so Skupina Egmont, FATF, Europol in Interpol, ki delujejo kot platforma za izmenjavo podatkov in informacij, s čimer je omogočeno hitrejše odkrivanje ter prepoznavanje sumljivih transakcij in vzorcev. Glavni cilj teh organizacij je skupno medsebojno sodelovanje, saj tako ustvarijo močna partnerstva za boj proti problematiki finančne kriminalitete. Organizacije, ki se borijo proti problematiki pranja denarja, nenehno razvijajo nove tehnike in strategije ter si prizadevajo biti vedno korak pred kriminalnimi združbami. Eden izmed najpomembnejših dejavnikov pri boju proti problematiki je močno mednarodno sodelovanje, ki je bistveno pri izmenjavi pomembnih podatkov, informacij ter dokumentov, ki so ključni za odkrivanje pranja denarja.
Ključne besede: pranje denarja, finančna kriminaliteta, preprečevanje pranja denarja, organizirana kriminaliteta, mednarodno sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.06.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,55 MB) |
3. Policija in finančna uprava v boju zoper finančno kriminaliteto v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnja Ameršek, 2022, diplomsko delo Opis: Zaključno delo predstavlja problematiko finančne kriminalitete v Republiki Sloveniji ter kako se s tem spopadata Policija in Finančna uprava Republike Slovenije. Problematiki finančne kriminalitete v zadnjih letih namenjamo vedno večjo pozornost, tako v Sloveniji kot tudi širše po svetu. Razlog za to je predvsem vedno višje število kaznivih dejanj iz tovrstnega področja. Finančno kriminaliteto uvrščamo med najpogostejše oblike gospodarske kriminalitete, poleg tega pa predstavlja izredno zapleteno odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje tega. Diplomsko delo se osredotoča na odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje finančne kriminalitete s strani Policije, kamor sodi tudi Nacionalni preiskovalni urad. Poleg Policije ima velik vpliv na boj zoper finančno kriminaliteto tudi Finančna uprava Republike Slovenije, ki je nastala leta 2014 z združitvijo Davčne in Carinske službe. V diplomski nalogi so predstavljeni tudi načini in metode, s katerimi Policija in Finančna uprava omejujeta finančno kriminaliteto v Sloveniji.
Ugotovili smo, da je Republika Slovenija že sprejela predpise in ukrepe, ki so pomembni za boj proti finančni kriminaliteti. Mednje spada tudi Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete, ki velja za obdobje 2019–2023. Poleg ukrepov so začeli razvijati nove organe, kot na primer Nacionalni preiskovalni urad, in metode, ki pomembno prispevajo k izboljšanju stanja na področju finančne kriminalitete. Pomembno je tudi sodelovanje Slovenske policije in Finančne uprave, saj pozitivno pripomoreta k večji učinkovitosti pri odkrivanju ter preiskovanju kaznivih ravnanj.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, finančna uprava, finančna kriminaliteta, kazniva dejanja, finančne preiskave
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 854; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,50 MB) |
4. Država Slovenija in globalna ekonomska krizaBojan Dobovšek, Brane Ažman, Boštjan Slak, 2015, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Opis: Kritična znanost razloge in vzroke trenutne finančne krize vidi v deviantnem vedenju finančnega sektorja in finančnih institucij z zmožnostjo (ne)formalnega vplivanja. Metaanaliza tujih in domačih virov v prispevku predstavlja (kritične) poglede in izhodišča analiziranih avtorjev. V Sloveniji je opaziti šibkejši nadzor tako nad javnimi kot zasebnimi institucijami, podjetji in organizacijami, ki upravljajo velik kapital oziroma vrednosti. Odsotnost nadzora posledično povzroča nekontrolirano, tvegano in odklonsko vedenje teh institucij, takšno, ki ga lahko pojmujemo kot finančno kriminaliteto najmočnejših slojev in akterjev z vrha družbene lestvice. V nasprotju s tistimi trenutnimi populistični ukrepi proti finančni krizi, ki zdravijo simptome, ne bolezni, ta članek osvetljuje probleme, ki si zaslužijo vso pozornost, če želimo nastalo stanje ustrezno sanirati. Namenjen je splošni družbeni razpravi, v kateri morajo sodelovati tudi jezikoslovci, literati in kulturniki.
Ključne besede: finančna kriminaliteta, finančna kriza, sistemska korupcija, socialne mreže, klientelizem
Objavljeno v DKUM: 28.07.2021; Ogledov: 1183; Prenosov: 48
 Povezava na celotno besedilo |
5. Nadzor in regulacija bančnega sektorja : preventivni dejavnik boja proti finančni kriminalitetiTanja Ahčan, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Finančna kriza je razkrila številna odklonska ravnanja udeležencev globalnih finančnih trgov ter odprla množico kompleksnih pravnih in dejanskih vprašanj glede regulacije in nadzora finančnih trgov kot tudi uspešnosti kazenskega pregona odgovornih. V prispevku avtorica obravnava pozitivnopravno ureditev delovanja centralne državne bančne nadzorne oziroma regulatorne institucije. Predstavljene so naloge, pristojnosti in ukrepi Banke Slovenije, predvsem z vidika možnosti preprečevanja in odkrivanja finančne kriminalitete.
Metode:
Prispevek je teoretične narave, na podlagi deskriptivne analize de lege lata področja delovanja bančnega nadzornika in regulatorja, ki vključuje več pravnih področij, od državnopravne oziroma upravne ureditve, civilnega in gospodarskega prava do uporabnosti na kazenskopravnem področju.
Ugotovitve:
Nadzor in regulacija bančnega sektorja v Republiki Sloveniji temeljita na pravilih evropske zakonodaje in dobre prakse, ki jo oblikujejo mednarodne finančne institucije. Razloge za pomanjkljivosti oziroma šibkosti, katerih rezultat so bila odklonska ravnanja akterjev na finančnih trgih, ne gre iskati v normativni ureditvi de lege lata. Dosledna implementacija že uveljavljenih norm predstavlja preventivo v boju proti finančni kriminaliteti.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Problematika delovanja našega bančnega regulatorja in nadzornika, v povezavi z razlogi za izbruh finančne krize, je bila predvsem predmet razprav ekonomistov. Zaradi potrebe po morebitnih premišljenih reformah, predvsem v smislu preventivne vloge na področju finančne kriminalitete, pa je nujno, da se delovanje in ukrepanje državnega regulatorja celovito obravnava tudi s pravnega in kriminalnopolitičnega vidika.
Ključne besede: finančna kriza, finančna kriminaliteta, regulacija, nadzor
Objavljeno v DKUM: 23.04.2020; Ogledov: 1053; Prenosov: 104
Celotno besedilo (429,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Naložbene prevare : viktimološki pogledMateja Stupica, 2016, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je povečati osveščenost javnosti o obsegu naložbenih prevar, njihovih značilnostih in vplivih na žrtve, o tem, kaj vse vpliva na to, da posameznik postane žrtev, ter na primerih pokazati znake, na podlagi katerih lahko prepoznamo naložbeno prevaro.
Metode:
Prispevek združuje teoretični področji viktimologije ter finančne kriminalitete. Gre za teoretičen prispevek, kjer so bile uporabljene metode deskriptivne in primerjalne analize ter sinteze. Za oblikovanje zaključkov smo uporabili znanstveno metodo sinteze, temelječo na kombinaciji induktivnega in deduktivnega sklepanja (inverzna dedukcija). Pri pregledu viktimoloških raziskav smo poudarek dali raziskavam, ki se ukvarjajo z žrtvami finančne kriminalitete, konkretno žrtvami naložbenih prevar.
Ugotovitve:
Naložbene prevare so problem družbe in problem posameznika. Različne študije kažejo, da je število ljudi, ki so žrtve tovrstnih kaznivih dejanj, iz leta v leto večje. Tovrstna izkušnja se globoko zareže v življenje posameznika in ima na žrtev izredno negativen vpliv – tako v materialnem kot tudi v čustvenem, psihološkem in zdravstvenem pogledu.
V prispevku so predstavljeni najpogostejši tipi naložbenih prevar ter njihove značilnosti, ugotovitve raziskav o žrtvah naložbenih prevar, njihovih lastnostih, življenjskem slogu in okoliščinah, ki pomembno vplivajo na to, da posameznik postane žrtev naložbene prevare. Predstavljen je torej kontekst, znotraj katerega se zgodi naložbena prevara. Prispevek zaključujemo s pregledom nekaterih najočitnejših in najpogostejših znakov, na podlagi katerih lahko posumimo, da gre za naložbeno prevaro in ne za pravo naložbeno priložnost.
Omejitve/uporabnost raziskave
Viri oziroma raziskave, ki obravnavajo žrtve naložbenih prevar in druge finančne kriminalitete, so v primerjavi s študijami in raziskavami klasične, (»nasilne«) kriminalitete redkejše, saj je pozornost tako stroke kot tudi širše javnosti v večji meri namenjena žrtvam prav slednje, manj pa žrtvam t. i. beloovratniške nenasilne kriminalitete.
Ključne besede: naložbe, preslepitve, prevare, finančna kriminaliteta, žrtve, oškodovanci
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 918; Prenosov: 76
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Odkrivanje in preprečevanje finančne kriminalitete : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeBreda Černjak, 2018, diplomsko delo Opis: V današnjem svetu se srečujemo s pojavom različnih vrst kriminalitete. Kazniva dejanja, ki vplivajo na družben in gospodarski razvoj ter povzročajo državi večmilijonsko škodo, uvrščamo med gospodarsko kriminaliteto. Med najpogostejše oblike gospodarske kriminalitete sodi finančna kriminaliteta, ki je tudi najbolj zapletena, zaradi tega pa tudi najtežja oblika za odkrivanje in preiskovanje. Preučevanje tega odklonskega pojava je postalo pomembnejše ob nastopu finančne krize, ko so vodilni v finančnih institucijah s svojo pohlepnostjo ogrozili celoten svet, zato tako pomembne institucije ne smejo delovati brez zunanjega nadzora in regulacij ter strogo predpisanih pravil, določenih odgovornosti in sankcij. Glavno značilnost gospodarske in finančne kriminalitete predstavlja velika premoženjska škoda, ki je s temi dejanji povzročena. Finančna kriminaliteta nima skupno sprejete definicije, lahko pa jo opredelimo kot gospodarska kazniva dejanja, ki so povezana s finančnimi institucijami.
Diplomsko delo predstavlja problematiko odkrivanja in preprečevanja finančne kriminalitete. Analizirali smo delovanje policije na tovrstnem področju v Sloveniji, vlogo nadzornih institucij ter učinkovitost preventivnih ukrepov. Na podlagi ugotovitev smo izoblikovali smernice za nadaljnje ukrepanje.
Ugotovili smo, da je Slovenija v okviru Evropske unije že sprejela vrsto novih predpisov in ukrepov, ki so prispevali k izboljšanju stanja na področju odkrivanja in preprečevanja tovrstne kriminalitete. Ustanavljati so se pričele specializirane preiskovalne skupine, ustanovil se je Nacionalni preiskovalni urad, dosegli smo specializacijo znotraj tožilstva, skrajšanje predkazenskega postopka, organi pregona pa so izboljšali medsebojno sodelovanje. Kljub vsem izboljšavam še veliko finančne kriminalitete ostaja neodkrite, majhen pa ostaja tudi delež preiskanih kaznivih dejanj.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, odkrivanje, preprečevanje, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.05.2018; Ogledov: 1231; Prenosov: 252
Celotno besedilo (1,39 MB) |
8. Zaznavanje organizirane in finančne kriminalitete ter korupcije v Pomurju : magistrsko deloDamir Pavel, 2018, magistrsko delo Opis: Temeljni raziskovalni problem magistrskega dela je problematika organizirane in finančne kriminalitete ter korupcije v Pomurju. Na podlagi teoretične raziskave in opredelitev, predvsem pa na podlagi lastno izvedene empirične raziskave je analizirana organizirana in finančna kriminalitete (posebej korupcija) v Pomurju, kot jo zaznavajo posamezniki iz te regije. V prvem, teoretičnem delu sta opredeljena pojma organizirana in finančna kriminaliteta. Nadalje sta pojma podrobneje razdelana v klasično kriminaliteto, gospodarsko in finančno kriminaliteto ter organizirana kriminaliteta elit. Sledi posebno poglavje o korupciji, ter ocene kriminalitete v Sloveniji, s poudarkom na značilnostih Pomurske regije. Empirični del naloge sledi temeljnemu raziskovalnemu problemu. Osrednji predmet preučevanja so posamezniki iz Pomurja. Izvedena je lastna empirična raziskava z anketnim vprašalnikom na vzorcu 134 prebivalcev Pomurja.
Z raziskavo sta bili potrjeni dve od treh raziskovalnih hipotez. Anketirani menijo, da v Pomurju korupcija narašča. Na primeru izbranih podjetij so anketirani izrazili mnenje, da podjetja v Pomurju prodajo zaradi kriminalitete in korupcije. Hipoteza, ki navaja, da v boju s korupcijo največ naredi policija se zavrne. Posamezniki največji doprinos pri boju proti korupciji med vsemi izbranimi institucijami v Pomurju pripisujejo medijem. Ugotovitve služijo vsem, ki se ukvarjajo z obravnavano problematiko v Pomurju ali širše. Pomembno spoznanje je, da se morajo posamezniki o tej temi ozaveščati in brez zadržkov izpostavljati primere kriminalitete, saj lahko le na tak način strmimo k večji družbeni blaginji.
Ključne besede: kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, finančna kriminaliteta, korupcija, zaznavanje, odkrivanje, preprečevanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 17.05.2018; Ogledov: 1227; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,12 MB) |
9. Sodobne oblike finančne kriminalitete na področju javnega sektorja : magistrsko deloAndreja Židan, 2017, magistrsko delo Opis: Pri finančni kriminaliteti posledice kriminalnega dejanja niso neposredno vidne in zaznane, storilci pa so pri svojem delu inteligentnejši in iznajdljivejši. Pri tem gre za vsa kazniva dejanja, katerih cilj je pridobiti določeno premoženjsko korist, saj je glavni motiv storilca ravno denar. V javnem sektorju so tovrstna kazniva dejanja škodljiva širši družbi, saj smo (ne)posredne žrtve vsi državljani, davkoplačevalci oziroma celotna javnost. Posledice se ne odražajo le v obogatitvi oziroma izgubi nekaterih, pač pa v splošnem nazadovanju na vseh področjih (zdravstvo, infrastruktura, šolstvo in tako dalje). Glavna problematika v javnem sektorju je v zlorabah uradnih položajev, ki jo v nadaljevanju lahko povežemo z nepravilnostmi pri javnih naročilih, podkupovanju in navzkrižju interesov. Magistrsko delo je sestavljeno iz treh delov: prvi del govori o predpisih, ki vežejo oziroma usmerjajo javne uslužbence pri njihovem delu, v drugem delu so teoretično in praktično predstavljeni primeri finančne kriminalitete na področju javnega sektorja, tretji del pa predstavlja organe, ki na tem področju delajo preventivno ali detektivno. Glavni ugotovitvi dela sta, da preiskovalni organi na tem področju delujejo uspešneje, saj preiskanost finančne kriminalitete v javnem sektorju narašča, in da je največ javnih uslužbencev obsojenih zaradi zlorabe uradnega položaja. Problem še vedno predstavlja veliko število kaznivih dejanj ali prekrškov, ki ostanejo prikriti in tako niso zaznani v statistikah, posledice pa se kljub temu odražajo v okolju. Poleg tega storilci odkrivajo vedno več načinov, kako ogoljufati ali oškodovati drugega z namenom pridobivanja koristi zase.
Ključne besede: kriminaliteta, finančna kriminaliteta, javni sektor, zloraba uradnega položaja, korupcija, goljufije, odkrivanje, preiskovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 10.01.2018; Ogledov: 1806; Prenosov: 330
Celotno besedilo (879,26 KB) |
10. Problematika pridobivanja podatkov pri izvedbi finančnih preiskav : diplomsko delo visokošolskega diplomskega študija Varnost in policijsko deloAndrej Žgajnar, 2016, diplomsko delo Opis: Eden temeljnih ciljev storilcev za izvrševanje kaznivih dejanj je pridobitev premoženjske koristi, s katero v nadaljevanju prosto razpolagajo. Na drugi strani pa je državi bistveno, da se nezakonito pridobljeno premoženje ali premoženjska korist storilcu, ali osebi, kateri je bila ta korist prenesena, odvzame. Trenutno slovenski državni aparat pozna tri različne postopke, s katerimi ugotavlja premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega – tako imenovane finančne preiskave. Finančne preiskave v sklopu svojih pristojnosti v Sloveniji opravljajo tožilstvo in Finančna uprava RS, policija pa izvaja finančne preiskave v okviru pooblastil in pristojnosti, ki so opredeljene v Kazenskem zakoniku (KZ-1, 2008) in Zakonu o kazenskem postopku (ZKP, 2012), dolžnost opravljanja finančnih preiskav pa ji nalaga tudi Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol, 2013).
V diplomski nalogi smo proučili postopke pridobivanja podatkov o premoženju osumljencev kaznivih dejanj, potrebnih za izvedbo finančnih preiskav, ki jih izvaja policija. Identificirali in analizirali smo težave pridobivanja in vrednotenja pridobljenih podatkov o premoženju subjekta finančne preiskave iz uradnih evidenc naših državnih institucij ter problematiko pridobivanja podatkov iz tujine. Ugotovili smo, da so finančne preiskave zaradi neučinkovitega sodelovanja in nepovezanosti evidenc državnih organov izredno dolgotrajne, pridobljeni podatki pa ne razkrivajo konkretnega premoženja. Pridobivanje podatkov iz tujine postopke še dodatno podaljša, v nekaterih primerih pa podatki sploh niso dostopni. Za pridobivanje konkretnejših podatkov, poenostavitev postopkov in dvig uspešnosti opravljenih finančnih preiskav bi bile potrebne korenite sistemske rešitve, tako na nivoju države, kot tudi na meddržavnem nivoju.
Ključne besede: finance, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, protipravna premoženjska korist, finančne preiskave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.01.2017; Ogledov: 1791; Prenosov: 152
Celotno besedilo (567,72 KB) |
