1. Percepcija sodelovanja prebivalstva s turisti na primeru otoka PagaNikolina Šintić, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Lokalno prebivalstvo turistične destinacije na različne načine dojema turiste in gradi odnose z njimi. Od sprejemanja in sodelovanja s turisti, pojavi se lahko celo sovraštvo. V teoretičnem delu smo raziskovali in poskušali predstaviti različne avtorje, njihove teorije, modele in raziskave, ki so se ukvarjale z odnosom domačinov do turistov in turizma ter njihovim sodelovanjem s turisti. Cilj naše naloge je bil raziskati naravo odnosov med lokalnim prebivalstvom in turisti oziroma, če se med njimi razvijajo pozitivni odnosi in sodelovanje ter njihovo dojemanje sodelovanja. Zanimalo nas je tudi, kako večje število turistov vpliva na življenje domačinov. Za raziskovanje smo uporabili poglobljene strukturirane intervjuje, ki smo jih izvedli z domačini, zaposlenimi v turizmu, in tudi s tistimi, ki niso zaposleni v turizmu. Rezultati so pokazali, da do sodelovanja med turisti in domačini na Pagu prihaja, ampak v različnih oblikah. To je lahko sodelovanje zaradi finančne koristi ali zaradi emocionalne koristi. Na sodelovanje po mnenju anketiranih vplivajo tudi množični turizem, ekonomska odvisnost od turizma in kulturne podobnosti domačinov s turisti.
Ključne besede: sodelovanje, lokalno prebivalstvo, finančna korist, emocionalna korist, množični turizem
Objavljeno v DKUM: 11.10.2017; Ogledov: 1315; Prenosov: 142
 Celotno besedilo (581,62 KB) |
2. Problematika pridobivanja podatkov pri izvedbi finančnih preiskav : diplomsko delo visokošolskega diplomskega študija Varnost in policijsko deloAndrej Žgajnar, 2016, diplomsko delo Opis: Eden temeljnih ciljev storilcev za izvrševanje kaznivih dejanj je pridobitev premoženjske koristi, s katero v nadaljevanju prosto razpolagajo. Na drugi strani pa je državi bistveno, da se nezakonito pridobljeno premoženje ali premoženjska korist storilcu, ali osebi, kateri je bila ta korist prenesena, odvzame. Trenutno slovenski državni aparat pozna tri različne postopke, s katerimi ugotavlja premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega – tako imenovane finančne preiskave. Finančne preiskave v sklopu svojih pristojnosti v Sloveniji opravljajo tožilstvo in Finančna uprava RS, policija pa izvaja finančne preiskave v okviru pooblastil in pristojnosti, ki so opredeljene v Kazenskem zakoniku (KZ-1, 2008) in Zakonu o kazenskem postopku (ZKP, 2012), dolžnost opravljanja finančnih preiskav pa ji nalaga tudi Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol, 2013).
V diplomski nalogi smo proučili postopke pridobivanja podatkov o premoženju osumljencev kaznivih dejanj, potrebnih za izvedbo finančnih preiskav, ki jih izvaja policija. Identificirali in analizirali smo težave pridobivanja in vrednotenja pridobljenih podatkov o premoženju subjekta finančne preiskave iz uradnih evidenc naših državnih institucij ter problematiko pridobivanja podatkov iz tujine. Ugotovili smo, da so finančne preiskave zaradi neučinkovitega sodelovanja in nepovezanosti evidenc državnih organov izredno dolgotrajne, pridobljeni podatki pa ne razkrivajo konkretnega premoženja. Pridobivanje podatkov iz tujine postopke še dodatno podaljša, v nekaterih primerih pa podatki sploh niso dostopni. Za pridobivanje konkretnejših podatkov, poenostavitev postopkov in dvig uspešnosti opravljenih finančnih preiskav bi bile potrebne korenite sistemske rešitve, tako na nivoju države, kot tudi na meddržavnem nivoju.
Ključne besede: finance, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, protipravna premoženjska korist, finančne preiskave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.01.2017; Ogledov: 1791; Prenosov: 151
Celotno besedilo (567,72 KB) |
3. INTEGRIRANA FINANČNA PREISKAVA IN ZASEG PROTIPRAVNE PREMOŽENJSKE KORISTIMartin Rupnik, 2016, diplomsko delo Opis: Kazenskopravna finančna preiskava, ki jo določata Kazenski zakonik in Zakon o kazenskem postopku, je temeljno orodje pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Je izrednega pomena za odvzem protipravne premoženjske koristi storilcem kaznivih dejanj ali osebam, na katere je bilo premoženje preneseno. V prvem delu diplomske naloge je podrobno predstavljena pravna podlaga kazenskopravne finančne preiskave, podano pa je tudi jasno razlikovanje od drugih dveh oblik finančnih preiskav, ki jih poznamo v Republiki Sloveniji.
Pri izvajanju kazenskopravne finančne preiskave je bistvenega pomena tesno sodelovanje organov z različnimi pristojnostmi, ki vodijo določene zbirke podatkov, z izvajalci finančne preiskave, najpogosteje policijo in državnim tožilstvom. V osrednjem delu diplomske naloge je finančna preiskava analizirana tudi s praktičnega (izkustvenega) vidika. Sodelovanje in razmerja med vsemi sodelujočimi organi v postopku zavarovanja protipravne premoženjske koristi je potrebno stalno krepiti in v bodoče bolj sistemsko urediti.
Najbolj pereče težave pri dejanskem izvajanju finančnih preiskav so opisane v zadnjem delu diplomske naloge. Navedene težave onemogočajo bolj učinkovito izvajanje finančnih preiskav ter zavarovanja protipravno pridobljenega premoženja. Za izboljšavo ureditve predmetnega področja so predlagani ukrepi spremembe zakonodaje predvsem glede časovnega trajanja začasnega zavarovanja, razpolaganja in upravljanja z zavarovanim premoženjem ter zagotovitev potrebnih dostopov do podatkov v predkazenskem postopku.
Ključne besede: finančna preiskava, protipravna premoženjska korist, zavarovanje protipravne premoženjske koristi, pristojnosti in sodelovanje organov.
Objavljeno v DKUM: 28.06.2016; Ogledov: 1960; Prenosov: 392
Celotno besedilo (464,23 KB) |
4. |
