| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IZBIRA FINANČNEGA INVESTRIRANJA PO VEČ KRITERIJIH HKRATI
Špela Teržan, 2012, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Namen dela diplomskega seminarja je bil izdelati model za izbiro finančnega investiranja po več kriterijih hkrati, s katerim bi prišli do najbolj ugodne izbire za posameznika. V delu diplomskega seminarja smo pojasnili nekaj oblik finančnega investiranja, poiskali in izbrali smo najboljšo obliko, ter opisali metodo AHP in računalniški program Expert Choice. Nekaj besed smo namenili tudi računačniškemu programu Web-HIPRE. Finančne naložbe predstavljajo pomembno področje plemenitenja denarja. Vse več posameznikov se odloča za oplemenitenje njihovih denarnih sredstev z različnimi finančnimi naložbami. V ta namen mora vsako finančno naložbo primerjati z ostalimi naložbami. Tako pridemo do problema odločanja po več kriterijih hkrati. Odločevalec mora namreč iz množice alternativ, izbrati najugodnejšo alternativo glede na lastne preference. V tem delu diplomskega seminarja smo predstavili primer tovrstnega odločanja, kjer želimo za posameznika identificirati najugodnejšo finančno naložbo. Posameznik se odloča med štirimi izbranimi alternativami: depozit na banki, vlaganje v vzajemne sklade, nakup delnic na borzi ter nakup nepremičnine, slednjo smo v drugi točki eliminirali. V ta namen smo izvedli analizo in rešili problem odločanja po več kriterijih hkrati. Finačne naložbe smo primerjali z uporabo metode AHP in problem reševali s pomočjo programske rešitve Expert Choice, ki je namenjen za reševanje problemov odločanja po več kriterijih hkrati. Problem smo strukturirali v obliki odločitvenega drevesa, nato pa smo izrazili sodbe o pomembnosti kriterijev in preferencah do alternativ. Tako smo prišli do rešitve večkriterialnega problema. Kot najugodnejšo finančno naložbo smo identificirali depozit na banki, druga najboljša alternativa pa je vlaganje v vzajemne sklade.
Ključne besede: finančna investiranja, delnice, večkriterialno odločanje, Expert Choice, AHP, problem odločanja, alternative, kriteriji
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 1101; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

2.
Psihološki vidik procesa investiranja
Grega Konkolič, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnamo proces investiranja, izzivajoči podvig, ki velja za skrajno preizkušnjo medsebojnega zaupanja ter pohlepa in ki še tako nedolžno, samoumevno izbiro spremeni v usodno odločitev, ki lahko strahotno obremeni investitorjevo duševnost. Investitor, ki kljub – ali celo zaradi – vseprisotni tveganosti odkriva neznani, divji finančni trg, lahko z zgolj eno zgrešeno lastno potezo uniči leta svojega prizadevanja, zatorej je pomembno, da vselej stremi k preprečitvi, in ne popravku, svoje napake. Očitno je, da je bolje pred vsakršnim dejanjem premisliti ter ničesar storiti, neglede na pretečo grožnjo, kot v navalu občutka nepremagljivosti nekaj storiti brez tehtnega premisleka. Investitor lahko neredko uspe tako, da deluje v nasprotju s početjem nepreudarnih množic, katerih neosnovane, zmotne želje so osrednji krivec marsikatere opustošenja polne (finančne) krize. Ugotovimo, da denar ne sme biti niti glavni cilj investitorja niti razlog, da ta kogar koli škodoželjno izigra – ali celo podleže občutku krivde –, temveč rezultat kakovostnega igranja igre, tj. brezpogojnega sledenja lastnim pravilom, ki tako določijo kot usmerijo investitorjev t. i. način [oz. metodo, op. a.] delovanja. Končni izid investitorjevega dela ni odvisen od zgolj (raz)uma, temveč tudi raznovrstnih psiholoških dejavnikov, pa tudi – nezanemarljivo – sreče. Izpostavimo primerjavo raznolikih vzorcev vedenja oz. obnašanja investitorjev in lahno poudarimo, da je včasih najznatnejša investitorjeva napaka tista, ki je ne naredi, kajti ravno poučna ter vzgojna kazen, ki sledi narejeni napaki, je obljuba samoizboljšanja, in, ne nazadnje, razglabljamo, ali investitor sploh lahko doseže popolnost.
Ključne besede: (finančna) kriza, finančni trg, igre na srečo (poker), množice, napaka, (popolni) investitor, proces investiranja, psihološki dejavniki, tveganje
Objavljeno: 23.08.2016; Ogledov: 655; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici