1. Vpliv motenj na električno omrežje : diplomsko deloNemanja Čkonjević, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na proučevanje in analizo motenj v električnem omrežju, s posebnim poudarkom na harmonikih. Raziskava je bila izvedena v skladiščnem okolju podjetja Gorenje, kjer so bili merjeni vplivi motenj na električno opremo, konkretno na skladiščni voziček.
Uvodno poglavje opisuje različne vrste motenj, kot so prenapetost, napetostni sunki, frekvenčne motnje in harmonične motnje, ter njihov potencialni vpliv na električno opremo, kot so pregrevanje, izguba zanesljivosti in uničenje opreme.
Osrednji del diplomskega dela je posvečen harmonikom – valovnim oblikam, ki se pojavljajo na vrhu sinusnega valovanja. Podrobno so raziskani njihovi viri, kot so transformatorji, rotacijski stroji, energetski pretvorniki in fluorescenčne cevi. Poudarjene so tudi posledice harmonikov, vključno s povečanimi izgubami energije, popačenjem signalov in vplivom na natančnost merilnih instrumentov.
V praktičnem delu diplomskega dela so izvedene meritve v skladišču podjetja Gorenje, ki so pokazale, da so harmoniki prisotni v električnem omrežju, kar povzroča težave v delovanju skladiščnega vozička. Za odpravo teh motenj so bile predlagane in implementirane rešitve, kot je uporaba filtrov za izboljšanje kakovosti signala. Po uvedbi filtrov so bile ponovno izvedene meritve, ki so pokazale izboljšanje kakovosti signala in zmanjšanje motenj.
Diplomsko delo se zaključi s poudarkom na pomembnosti uporabe ustreznih metod za zmanjševanje motenj, kot so aktivni in pasivni filtri, ter njihovem vplivu na izboljšanje delovanja električnih sistemov in naprav v nizkonapetostnih omrežjih.
Ključne besede: električne motnje, meritve napetosti in toka, negativni harmoniki, filtri za popravilo signala, električna energija, popačenje signala, normale in odstopanja, vpliv na delovanje sistema
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (2,27 MB) |
2. Uporaba selektivnih membran za pripravo proteinskih vzorcev krvne plazme za določanje citokinov z masno spektrometrijo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeKatja Zorko, 2023, diplomsko delo Opis: Imunski sistem je sistem celic, kemičnih signalov in bioloških procesov, ki ščitijo organizem pred tujimi antigeni, kot so mikrobi, virusi, rakave celice in toksini. Prirojena imunost je obrambni mehanizem, ki se sproži takoj ali v nekaj urah po srečanju z antigenom in nima imunskega spomina. Glavna naloga prirojene imunosti je hitro pridobivanje citokinov, majhnih signalnih proteinov, ki sodelujejo pri celični komunikaciji in imunskih odzivih na mestih okužbe in vnetja.
Glede na izjemno nizko koncentracijo citokinov v krvni plazmi le-te z masno spektrometrijo težko določimo. Signali citokinov se namreč izgubijo med močnejšimi signali visoko koncentriranih proteinov kot so albumin in imunoglobulini. Ker pa so ti proteini bistveno večji smo jih iz vzorcev odstranili z uporabo selektivnih membranskih filtrov, ki so prehodni samo za proteine do določene velikosti.
Namen diplomske naloge je bila optimizacija postopka za pripravo proteinskih vzorcev krvne plazme za določanje citokinov z masno spektrometrijo. Uporabili smo dva postopka za izolacijo proteinov: uporaba selektivnih membranskih filtrov Amicon in gelska elektroforeza (SDS-PAGE). Sledili sta identifikacija in relativna kvantifikacija citokinov v krvni plazmi z metodo nHPLC-HRMS.
Uporaba ultrafiltracijskih filtrov Amicon velja za enostavno in zanesljivo metodo koncentracije beljakovin. Med seboj smo primerjali delovanje filtrov z različnimi velikostmi por, ki prepuščajo proteine do velikosti 30 kDa, 10 kDa in 3 kDa. Filtri so pokazali primerljive rezultate med eksperimenti, vendar pa med njihovo uporabo ni bilo opaznih bistvenih razlik.
SDS-PAGE je tehnika za ločevanje beljakovin glede na njihovo velikost s pomočjo ustvarjenega električnega polja. Velja za zahtevnejšo in zamudnejšo metodo izolacije proteinov. Pri določanju citokinov se je gelska elektroforeza izkazala za neuspešno, saj je bila koncentracija proteinov po filtraciji premajhna za uspešno vizualizacijo na gelu.
Ključne besede: citokini, imunski odziv, nHPLC-HRMS, ultrafiltracijski filtri Amicon, SDS-PAGE, masna spektrometrija
Objavljeno v DKUM: 24.03.2023; Ogledov: 992; Prenosov: 92
Celotno besedilo (29,39 MB) |
3. Izdelava obraznih filtrov za uporabo v družbenih omrežjih : diplomsko deloNiko Zelenik, 2022, diplomsko delo Opis: Obrazni filtri, ki jih srečamo na socialnih medijih, kot je Instagram, bazirajo na interaktivni tehnologiji, poimenovani obogatena resničnost. Ta tehnologija se lahko manifestira v številu različnih oblik z različnimi nameni, vendar se bomo v diplomski nalogi osredotočili na njeno implementacijo pri obraznih filtrih za uporabo v družbenih omrežjih.
Namen tega diplomskega dela je v teoretičnem delu predstaviti proces, ki stoji za obraznim filtrom, ter razdelati, kaj sploh so obrazni filtri, kako deluje tehnologija, ki jih poganja in v kakšne namene se lahko uporabljajo. V empiričnem delu smo na podlagi predhodnega znanja ter teorije ustvarili obrazni filter s pomočjo programske opreme »Spark AR Studio«, ki je bil nato objavljen na družbenih omrežjih Instagram in Facebook.
Ključne besede: obrazni filtri, družbena omrežja, obogatena resničnost
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 691; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,84 MB) |
4. Sindrom Helen IrlenPatricija Bertalanič, Maša Mestek, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo predstavili sindrom Helen Irlen, kjer gre za težave s procesiranjem vidnih informacij v možganih. Sindrom imajo lahko tudi slabovidne osebe, ki si pomagajo z barvnimi folijami Irlen ali očali z barvnimi filtri Irlen (Čelešnik Kozamernik, 2018). Kot glavno poimenovanje smo uporabili besedno zvezo sindrom Helen Irlen, je pa sindrom v javnosti poznan tudi kot skotopični sindrom. V raziskavi smo si zastavili šest raziskovalnih vprašanj, in sicer kako sindrom Helen Irlen vpliva na življenje posameznika; ugotoviti kakšna je povezanost in skladnost med teoretičnimi primeri, ki opisujejo sindrom Helen Irlen ter primeri iz prakse; kako neraziskanost pojava sindroma vpliva na njegovo poznavanje v javnosti ter kaj vse je potrebno storiti, da pridemo do naziva certificirani presojevalec skotopičnega sindroma po metodi Irlen in do naziva certificirani diagnostik skotopičnega sindroma po metodi Irlen. Namen magistrskega dela je bil proučiti, kako sindrom Helen Irlen vpliva na življenje posameznika ter ozavestiti javnost o sindromu Helen Irlen in njegovih simptomih, ki se kažejo ob sami motnji. V ta namen smo izvedli raziskavo, ki vključuje intervjuje s starši in otroki s potrjenim sindromom Helen Irlen ter certificirano diagnostičarko skotopičnega sindroma po metodi Irlen, Majo Volk, ter z dvema certificiranima presojevalcema skotopičnega sindroma po metodi Irlen, Vesno Jurjec Žvikart in Jožetom Volkom. Raziskava magistrskega dela bo pripomogla k prepoznavanju sindroma Helen Irlen v slovenskem prostoru.
Ključne besede: Skotopični sindrom oziroma sindrom Helen Irlen, barvne folije Irlen, certificirana presojevalka skotopičnega sindroma po metodi Irlen, certificirana diagnostičarka skotopičnega sindroma po metodi Irlen, očala z barvnimi filtri Irlen
Objavljeno v DKUM: 20.07.2022; Ogledov: 788; Prenosov: 90
Celotno besedilo (4,34 MB) |
5. Algoritem za učinkovit izračun verige elementarnih morfoloških filtrov na centralni procesni enoti : doktorska disertacijaDanijel Žlaus, 2021, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji predstavimo nov algoritem za učinkovit izračun verige elementarnih filtrov na centralni procesni enoti. Verige filtrov so temeljni del tako imenovanih geodetskih operatorjev, ki uporabljajo postopek morfološke rekonstrukcije. Ta iterativno filtrira in omejuje vrednosti filtrirane slike. Dobljeno učinkovitost razvitega algoritma delimo na dva dela. Prvi del se zanaša na učinkovit enonitni izračun elementarnih morfoloških filtrov, kar dosežemo s procesiranjem na mestu, dekompozicijo strukturnega elementa in uporabo vektorskih registrov za pohitritev izračuna. Drugi del pa razvite filtre uporabi za učinkovit vzporeden in hkraten izračun več filtrov v podani verigi. Vzporedni izračun je osnovan na emulaciji podatkovno pretokovnega procesiranja, kjer z analizo topologije predpomnilnika CPE in primernim pripenjanjem niti zagotovimo, da prenos podatkov med jedri CPE poteka preko predpomnilnika. Pokazali smo, da dosežemo največjo prepustnost procesiranja ob uporabi več neodvisnih vzporednih procesnih cevovodov, medtem ko najhitrejše odzivne čase dosežemo z uporabo enega cevovoda. Primerjava z algoritmi stanja tehnike in odprtokodnimi knjižnicami je pokazala, da je predlagani algoritem vedno dosegel boljše računske čase pri obdelavi verig filtrov. V primerjavi z iterativnim izračunom verige filtrov na splošnonamenskih grafičnih procesnih enotah se je predlagani algoritem prav tako izkazal za bistveno hitrejšega, tudi ko smo uporabili CPE nižjega cenovnega ranga.
Ključne besede: morfološki filtri, geodetski operatorji, veriga filtrov, obdelava slik, vzporedno procesiranje, podatkovno pretočna obdelava, vektorsko procesiranje, SIMD, centralna procesna enota
Objavljeno v DKUM: 13.04.2021; Ogledov: 1250; Prenosov: 257
Celotno besedilo (6,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Elektronski sestavi : laboratorijske vajeGregor Donaj, Iztok Kramberger, 2021, drugo učno gradivo Opis: Gradivo vsebuje navodila za laboratorijske vaje pri pred-metu Elektronski sestavi za ˇstudente druge stopnje magistrskega ˇstudijskega programa Elektrotehnika, smer elektronika, in druge sto-pnje magistrskega ˇstudijskega programa Telekomunikacije. V navodilih je 5 laboratorijskih vaj, ki obravnavajo podatkovne pretvornike ter obdelavo, tvorjenje in prepoznavanja digitalnih signalov. Vaje ob-segajo podatkovne pretvornike, digitalne filtre, neposredno digitalno sintezo, digitalno fazno sklenjeno zanko in digitalne modulacijske sheme.
Ključne besede: elektronika, digitalna vezja, podatkovni pretvorniki, digitalni filtri, neposredna digitalna sinteza, fazno sklenjena zanka, modulacije signalov, laboratorijske vaje, učbeniki
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 1035; Prenosov: 58
 Povezava na datoteko |
7. Diagnostika in prognostika elektromehanskih sklopov na podlagi mehanskih, električnih, vibracijskih in akustičnih signalov : magistrsko deloJernej Mlinarič, 2020, magistrsko delo Opis: Namen te magistrske naloge je razviti pametni sklop elektromotor-gonilo, ki bo zmožen samostojno postaviti diagnostiko delovanja ter na podlagi izmerjenih vibracij napovedati trend delovanja oz. prognostiko. To delo obsega ustrezno izbiro potrebnih senzorjev in podporne elektronike, njihovo ustrezno integracijo v sklop ter pripravo programa za zajemanje signalov in njihovo obdelavo, kar vključuje ustrezno filtracijo in obdelavo izmerjenih veličin ter njihovo shranjevanje v ustrezen format in datoteko. Naloga obravnava tudi vzpostavitev internetnega strežnika, kjer se objavljajo rezultati meritev, torej diagnostika sklopa in njegova prognostika oz. trend delovanja. Internetni strežnik je namenjen tudi alarmiranju uporabnika o kritičnem stanju sklopa.
Ključne besede: GOSTOP, pametne tovarne, trifazni sinhronski motor s trajnimi magneti, planetno gonilo, merjenje vibracij, prognostika in diagnostika sklopa, django, nizkopasovni filtri, pasovno prepustni filtri
Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 1239; Prenosov: 246
Celotno besedilo (4,47 MB) |
8. Recikliranje odpadnih voda zdravilne termalne vode, z uporabo različnih kolon steklenih smolNejka Kuzman, 2018, diplomsko delo Opis: Zdravilna termalna voda je voda, ki ji v današnjih časih po svetu vsi posvečamo veliko pozornost. Pomembna je njena zdravilna uporaba, a po uporabi se pojavijo problemi velike količine nečistoč v njej, zato smo je bil namen diplomskega dela preučiti onesnaženost odpadnih termalnih voda iz kopališkega kompleksa Zalakaros na Madžarskem in kot metodo prečiščenja vode smo uporabili steklene kolone različnih velikosti. Eksperimente smo izvajali z uporabo obstoječih steklenih smol in njihovo različno površino, na način dodatka steklene smole različnih oblik v stekleno kolono. Pred samo obdelavo vode s steklenimi smolami, smo vodo še dodatno obdelali z oksidacijskim postopkom, imenovanim kavitacija. Med laboratorijskimi poskusi smo opazovali spremembe termalne vode, nastanek končnih produktov, količino reciklirane vode. Na koncu smo določili in izmerili kemijsko – fizikalne parametre ter mikrobiološke parametre.
Rezultati so pokazali, da bi steklene filtre lahko uporabili za prečiščenje odpadne termalne vode, saj res zagotavljajo večjo čistost in kakovost vode glede na merjene parametre, ko smo stekleni filter primerjali z aktivnim ogljem. Tudi aktivno oglje je dalo pozitivne rezultate, a stekleni filter je res odstranili večje količine trdnih snovi, saj so pH vrednosti, prevodnost in kemijska potreba po kisiku pokazali boljše rezultate kot pri aktivnem oglju. Mikrobiološki parametri pa so po prečiščenju pokazali dobre rezultate, kar lahko sklepamo, da lahko oba materiala v prihodnosti nadomestita peščene filtre.
Ključne besede: termalna voda, kavitacija, steklena kolona, stekleni filtri, recikliranje
Objavljeno v DKUM: 05.07.2018; Ogledov: 1154; Prenosov: 104
Celotno besedilo (2,66 MB) |
9. |
10. Korekcijski faktorji koeficientov digitalnih struktur pri spremembi frekvence vzorčenjaAleksandar Dodić, 2016, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji so razviti trije postopki korekcije koeficientov rekurzivnega digitalnega filtra druge stopnje pri neželeni spremembi frekvence vzorčenja. Filter druge stopnje je izbran, ker je to osnovna struktura filtrov višje stopnje, ki se dobi s kaskadno vezavo struktur druge stopnje. Za analizo smo izbrali eliptični filter druge stopnje z mejno frekvenco 3 Hz pri frekvenci vzorčenja 50 Hz. Analizirali smo obnašanje filtra pri spremembi frekvence vzorčenja za 15, 25, 100 in 150 Hz. Za te frekvence smo analizirali spremembo lege polov, ničel in posameznih koeficientov prenosne funkcije. Analizirali smo spremembe vrednosti polov in ničel v odvisnosti od frekvence vzorčenja in spremembe vrednosti koeficientov števca in imenovalca prenosne funkcije. Za te spremembe smo tvorili ustrezne krivulje, ki so nam bile osnova za interpolacijo vrednosti koeficientov prenosne funkcije za poljubno frekvenco vzorčenja. Za omejeno število znanih frekvenc vzorčenja smo vrednosti koeficientov shranili v podatkovni blok vrednosti koeficientov. Iz tega bloka pri pogojih, določenih z razvitim algoritmom v okviru doktorske disertacije, vrednosti koeficientov prenesemo v digitalni filter.
Ključne besede: digitalna obdelava signalov, programabilni logični krmilnik – PLC, digitalni filtri, rekurzivni filtri, frekvenca vzorčenja
Objavljeno v DKUM: 19.01.2017; Ogledov: 2271; Prenosov: 146
Celotno besedilo (3,36 MB) |
