1. Res publica mixtaMitja Sadek, 2009, magistrsko delo Opis: Mešana ustava (res publica rnixta) je ena najpomembnejših idej v zgodovini politične misli. Mešana ustava je bila v teoriji vedno prikazovana kot oblika vladavine, ki zagotavlja največjo stopnjo stabilnosti in družbene pravičnosti ter skuša onemogočati zlorabo oblasti. Izvira iz nestanovitnih političnih razmer v grških polis klasične dobe. Tako Platon kot Aristotel sta jo razglasila za najboljšo uresničljivo državno obliko. Grški zgodovinar Polibij je v njej videl glavni vzrok za vzpon rimskega imperija. Cicero je z mešano ustavo hotel rešiti propadajočo rimsko republiko. Ta antična ideja je imela izreden vpliv na najvidnejše politične filozofe srednjega in novega veka. Iz nje neposredno izhaja tudi paradigma o delitvi oblasti, ki predstavlja temelj moderne predstavniške demokracije.
Ključne besede: ustavna zgodovina, antika, mešana ustava, politična filozofija, magistrska dela
Objavljeno: 03.04.2020; Ogledov: 322; Prenosov: 0 |
2. Golden Gate Park, Hiša glasbe San FranciscoGašper Kogelnik, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo »Hiša glasbe San Francisco« je rezultat sodelovanja na mednarodnem natečaju »San Francisco house of Music«, ki ga je organiziral AWR Competitions. Nov objekt glasbenega avditorija, ki vstopa v ikonični prostor parka Golden gate, bo moral s svojim konceptom in z arhitektonsko formo tvoriti dialog z naravo, z urbanim mestom tkivom in z navzočo arhitekturo v neposredni bližini. Programsko bo hiša z dodatnimi 918 sedeži in s spremljajočim programom dopolnjevala že obstoječo operno hišo War memorial. Projekt je nastal kot plod ideje o povezavi materialnosti z lokalnimi značilnostmi mesta San Francisca in forme ter organizacije objekta na globljem filozofskem premisleku o glasbi, prostoru in času ter na našem dojemanju univerzuma in doživljanju trenutka.
Ključne besede: glasba, umetnost, estetika, glasbeni avditorij, akustika, čas, prostor, prostor-čas, arhitektura, filozofija
Objavljeno: 08.11.2018; Ogledov: 565; Prenosov: 129
 Celotno besedilo (44,40 MB) |
3. Družbena odgovornost spodbujena z vrednotami podjetnika Josipa HutterjaDarija Meolic, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi preučujemo družbeno odgovornost podjetnika, spodbujeno z vrednotami. V teoretičnem delu se osredotočimo predvsem na razvoj družbene odgovornosti, definicije, modele in koristi družbene odgovornosti. Jasno opredelimo najustreznejši model družbene odgovornosti, in sicer Carrollovo piramido in ISO 26000 standard. Ukvarjamo se tudi s podjetnikom in njegovimi lastnostmi, z vrednotami v skladu s katerimi mora podjetnik delovati in načini motivacije zaposlenih. Teoretični del diplomske naloge nadgradimo na primeru družbeno odgovornega podjetnika Josipa Hutterja. Podjetnikova poslovna filozofija je bila izredno družbeno odgovorna, saj je bila uokvirjena z njegovimi vrednotami. Hutterjeve najpomembnejše vrednote so bile vsekakor povezane z dobrim počutjem njegovih zaposlenih, kar se je odražalo v njegovi skrbi zanje tako na delovnem mestu kot izven njega. Poskušamo ugotoviti, na kakšne načine je Hutter motiviral svoje zaposlene, da je bilo podjetje tako zelo učinkovito in uspešno. Bil je podjetnik, ki je prinašal veliko koristi zaposlenim, podjetju, družbi in okolju. V praktičnem delu diplomske te prednosti tudi raziščemo.
Ključne besede: družbena odgovornost, družbeno odgovoren podjetnik, vrednote, motivacija, poslovna filozofija, koristi družbene odgovornosti
Objavljeno: 07.08.2018; Ogledov: 704; Prenosov: 104
Celotno besedilo (913,29 KB) |
4. Sioranove vježbe nepokornostiSvetlana Kalezić-Radonjić, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Sioranove vaje nepokornosti
Osnovni cilj prispevka je iskanje sistema v Sioranovem filozofskem nesistemu. Opus tega filozofa ponuja obilo prodornih in nevsakdanjih razmišljanj o fenomenu Boga, umetnosti (v prvi vrsti glasbe in poezije) ter o smislu obstoja. V središču njegovih obsesij se nahaja prepričanje o nesposobnosti človeštva (obsojenega na neskončno ponavljanje trpljenja in revščine), da bi bistveno spremenilo svoj položaj. Pri tem sta imela po njegovem videnju pomembno vlogo prav religija in Bog, ki si ju je človek izmislil zato, da bi pojasnil svojo bolečino, nesrečo in notranje skušnjave. Čeprav kaotična in kontradiktorna, je Sioranova filozofska misel predvsem antidogmatska, takšen pa je tudi njen jezikovni izraz, zato jo karakterizira izrazita poetska zgoščenost. Ta izhaja iz globokega občutka tragičnega obstoja in je usmerjena na življenje samo – kot takšna se upira vsakršni sistematizaciji.
Ključne besede: filozofija, Bog, transcendenca, liričnost, ironija
Objavljeno: 14.02.2018; Ogledov: 623; Prenosov: 330
Celotno besedilo (314,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
5. A deontológiai prioritásAlexandra Medzibrodszky, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Pomen deontologije: podobne ideje N. F. Fedorova in zgodnjih slovanofilskih mislecev
N. F. Fedorov (1829-1903) je eden najbolj izvirnih ruskih mislecev vseh časov, kljub temu da je bil v sovjetskem obdobju praktično nepoznan. Zgodnji slovanofilski misleci, kot so na primer Aleksei Homyakov, Ivan Kireevski in Konstantin Aksakov, so pogosto omenjeni kot možni vplivi na Fedorova, čeprav njihova intelektualna podobnost še ni bila podrobno analizirana. Članek izpostavlja podobne tematske ideje Fedorova in zgodnjih slovanofilov, hkrati pa preučuje posebno, idealistično rabo terminologije, ki je značilna za vse navedene mislece in ki ne poudarja ontologije - kar obstaja ali je obstajalo, temveč deontologijo - kar bi moralo obstajati.
Ključne besede: slovanofili, ruska filozofija, ruska intelektualna zgodovina, deontologija
Objavljeno: 13.02.2018; Ogledov: 393; Prenosov: 56
Celotno besedilo (310,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
6. Ciklični in linearni koncept časa v folklorni književnostiAndreja Babšek, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Čas ne opredeljuje samo individualnega življenja, ampak človeško dojemanje celotnega stvarstva na eni ter religioznih sistemov in etičnih vrednot na drugi strani. Skupaj s prostorom tvorita temeljni filozofski kategoriji. Z ontološkega vidika tudi književnost, podobno kot uprizoritvene umetnosti, opredeljuje predvsem čas. Znotraj samega leposlovja ločimo ciklični, linearni in večni čas. Ciklični čas je najzgodnejša ideja temporalnosti, povezana z veliko boginjo in ženskostjo, linearni čas pa se zlasti povezuje z monoteističnimi religijami, na čelu katerih stoji bog oče.
V besedilu smo se osredotočili na nekaj motivov iz antične mitologije (delfsko
preročišče, vesoljni potop, mit o Orfeju, Tejrezijas), kjer se je prehod z ženskega na moško božanstvo dokončno izvedel, vendar je bil ženski princip še vedno dovolj močan, da je prihajalo do silovitih diskrepanc. Podobne motive najdemo tudi v slovenskem ljudskem slovstvu (Šembilja, rojenice in sojenice, vesoljni potop, Godec pred peklom), toda ženski princip je že veliko bolj zadušen, tako da več ne zasledimo značilnih nasprotij. Opisane spremembe so bile tako daljnosežne, da so močno spremenile bistvo in značaj celotne civilizacije.
Ključne besede: slovensko ljudsko slovstvo, antični miti, filozofija kulture, ženske študije, književnost
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 747; Prenosov: 71
Celotno besedilo (91,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
7. Zakoni in protidejstveniki ali filozofija in problem "copyrighta"Danilo Šuster, 1997, izvirni znanstveni članek Opis: Razprava obravnava Popperjevo pojasnilo odnosa med zakoni narave in protidejstvenimi pogojniki. Kadar je neka resnična univerzalna posplošitev, pravi zakon narave, tedaj podpira ustrezni protidejstvenik, kadar ni, takrat je protidejstvenik napačen. Ker zakon narave in univerzalna posplošitev nimata enakih logičnih posledic, nimata enake logične moči, pravi argument iz "razlike v podpori". Po kriteriju falsifikacionizma so zakoni narave ovrgljivi. Če je zakon ovrgljiv, potem ne more biti nujen. In če zakon ni nujen, potem ne more podpirati protidejstvenikov. Popper je zato skušal ovreči argument iz razlike v podpori in zakone narave vseeno izraziti kot univerzalne posplošitve. Razlika v podpori zanj izvira iz različne strukture terminov, ki nastopajo v posplošitvi. Izrazi v slučajnih posplošitvah so definirani ekstenzionalno, izrazi v zakonih narave so kvalitativni, oznake za intenzije. S tem je Popper napovedal sodobno teorijo, po kateri je zakon narave zveza intenzij, razumljenih kot univerzalije. Vendar zaradi vztrajanja pri logični obliki univerzalne posplošitve, ki da jo imajo zakoni narave, Popper do prave rešitve nikoli ni prišel.
Ključne besede: filozofija, filozofija znanosti, znanosti, teorije znanosti
Objavljeno: 02.08.2017; Ogledov: 564; Prenosov: 52
Celotno besedilo (85,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
8. Vpeljava intuicijNenad Miščević, 1998, izvirni znanstveni članek Opis: Avtor se v članku na analitičen način loteva pojma intuicije, obravnava intuicijsko stanje, intuicijsko vsebino, intuicijske zmožnosti, intuicijski proces, matematično intuicijo, moralno intuicijo. Formulira tri teze o intuiciji: o perceptualnem izvoru, kognitivni revščini in bogastvu vsebine in pokaže povezanost teh tez s filozofsko tradicijo (Aristotel, Hume, Parsons, Maddy).
Ključne besede: sodobna filozofija, kognitivna znanost, intuicije, matematična kognicija, epistemologija, pojmi, abstraktni objekti
Objavljeno: 02.08.2017; Ogledov: 681; Prenosov: 52
Celotno besedilo (60,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
9. |
10. |
