SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Variabilnost lobanje dinarske voluharice Dinaromys bogdanovi (Rodentia: Cricetidae): spolni dimorfizem, alometrija in filogenija
Tina Klenovšek, 2014, doktorska disertacija

Opis: Dinarska voluharica, Dinaromys bogdanovi, je paleoendemični glodavec Balkana in filogenetski relikt. Kljub majhnemu arealu se deli na tri evolucijske linije, ki so geografsko ločene z rekami in v alopatriji ţe pribliţno 1,3 oz. 0,3 milijona let. Naš namen je bil analizirati morfološko variabilnost ventralne strani lobanje med spoloma, ontogenetskim razvojem in filogenetskimi skupinami. Zanimalo nas je ali je vzorec morfološke variabilnosti enak filogenetskemu ter ali imajo filogenetske skupine enaka ali različna vzorca spolnega dimorfizma in ontogenetske alometrije. Uporabili smo metode geometrijske morfometrije, s katerimi smo lahko velikost in obliko lobanje obravnavali ločeno. V raziskavo smo vključili 184 lobanj s celotnega območja poselitve, ki smo jih a priori razvrstili v tri filogenetske in pet starostnih skupin. Z analizo morfološke variabilnosti med spoloma nismo zaznali sekundarnega spolnega dimorfizma v velikosti ali obliki lobanje pri nobeni starosti ali filogenetski skupini. Iz tega sklepamo, da med osebki istega spola ni izrazite kompeticije za parjenje z nasprotnim spolom in da sta spola pod vplivom podobnih okoljskih selekcijskih pritiskov. Z raziskavo ontogenetske alometrije smo ugotovili tesno povezanost oblike in velikosti lobanje. Odnos oblike in velikosti je bil pri vseh starostih linearen. Oblika lobanje se med ontogenetskim razvojem pri vseh treh filogenetskih linijah spreminja enako hitro. Alometrija torej nima pomembnega vpliva na nastanek razlik v obliki lobanje med filogenetskimi skupinami, saj le-te nastanejo ţe v prenatalnem obdobju. Vzorec morfološke variabilnosti se je skladal s filogenetskim. Najbolj se je od ostalih dveh skupin razlikovala severozahodna skupina, ki je v alopatriji z ostalima skupinama ţe pribliţno 1,3 milijona let. Osebki iz te skupine so imeli najširši gobčni del lobanje in moţganski del lobanje, najdaljšo in na stran pomaknjeno nebno odprtino, navzven ukrivljen niz meljakov in največjo zatilnično odprtino. Ugotovili smo, da ima ventralna stran lobanje dinarske voluharice determinacijsko vrednost, saj omogoča zanesljivo klasifikacijo v filogenetske skupine. Ker med filogenetskimi skupinami v velikosti lobanje ni bilo razlik in ker je bila morfološka variabilnost lobanje kljub alopatriji majhna, sklepamo, da je lobanja dinarske voluharice pod vplivom stabilizirajoče selekcije, razlike v obliki pa so nastale kot posledica procesov nevtralne evolucije.
Ključne besede: lobanja, geometrijska morfometrija, filogenija, alometrija, spolni dimorfizem
Objavljeno: 03.04.2014; Ogledov: 2367; Prenosov: 438
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

3.
Filogenetska analiza rodu belonogih miši, Apodemus z metodo geometrijske morfometrije
Nancy Pavlič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil izvedba morfometrične analize variabilnosti v mandibuli pri rodu Apodemus z metodami geometrijske morfometrije. Predvsem sem preverjala ali se bodo rezultati morfometričnega pristopa skladali z rezultati filogenetske analize na mitohondrijski DNK. V diplomski nalogi sem analizirala variabilnost v obliki spodnje čeljustnice pri 22 vrstah rodu belonogih miši, Apodemus. V analizo sem vključila 22 vrst razdeljenih v 24 OTU-jev: A.agrarius, A. alpicola, A. argenteus, A. arianus, A. chevrieri, A. draco, A. epimelas, A.flavicollis, A. gurkha, A. hyrcanicus, A. ilex, A. latronum, A. mystacinus, A. pallipes, A. peniunsulae, A. ponticus, A. rusigeus, A. semotus, A. speciosus, A. sylvaticus-North, A. sylvaticus-South, A. uralensis-East, A. uralensis-West, in A. witherbyi. Analizirala sem 99 primerkov rodu Apodemus, iz vsake vrste okrog 5 mandibul. Uporabila sem metodo geometrijske morfometrije in na labialni strani vsake mandibule določila 50 drsnih oslonilnih točk, s katerimi sem izvedla analizo njene oblike. Ugotovila sem, da vrsta A. gurkha močno odstopa v obliki mandibule, kar se sklada tudi z ugotovitvami mitohondrijske analize DNK. Prav tako sem ugotovila, da se morfometrični rezultati na nivoju rodov skladajo z molekularno filogenijo, na nivoju medvrstne variabinosti pa mandibule ne vsebujejo filetske informacije.
Ključne besede: Alysomys, Apodemus, Karstomys, Sylvaemus, mandibula, geometrijska morfometrija, filogenija
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 464; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici