| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 85
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
ANIMIRANI FILM V SLOVENIJI
Nina Kolarič, 2009, diplomsko delo

Opis: Animirani film v Sloveniji je slabo raziskano področje. Gradiva je zelo malo in tudi nasploh se o animiranem filmu malo govori. Vprašanje je, ali lahko govorimo o animiranem filmu v zvezi z umetnostjo ali je to le zabava za otroke. Namen te naloge je podati splošen pregled animiranih filmov in zajeti vsa področja ustvarjanja animiranih filmov pri nas. Poleg iskanja kakovostnih viškov so cilji te naloge tudi ugotoviti vzroke, zakaj ljudje ne poznamo animiranih filmov, ki so nastali v Sloveniji. Je razlog v tem, da nimamo dostopa do njih ali imamo tako skromno produkcijo animiranih filmov ali oboje? V pričujoči nalogi so klasificirane in opredeljene tehnike animiranega filma in označeni zgodovinski prelomi tako v svetovnem kot v slovenskem prostoru. V posebnem poglavju je zbranih sedemnajst avtorjev in animatorjev, katerih animirani filmi so dosegli vidne rezultate. V poglavju Značilnosti izbranih animiranih filmov iz Slovenije je strnjenih petindvajset likovno ovrednotenih filmov, ki so pomembni v časovnem in tehničnem smislu uvrstitve v zgodovino animiranega filma na Slovenskem. Šele v zadnjih letih je čutiti porast produkcije animiranih filmov, predvsem zaradi razvoja novih tehnologij in vse številčnejših festivalov, ki vključujejo animirani film. Razlogi, da je kultura animiranega filma v Sloveniji slabo razvita, so v dejstvu, da animirani film še vedno ni vključen v izobraževalni sistem, da državne ustanove nimajo posluha za podporo avtorjem animiranih filmov, in v še vedno prisotnem splošnem mnenju, da je animirani film le risanka za otroke. Posledica maloštevilne produkcije v zgodovini animiranega filma v Sloveniji je tako tudi nizka stopnja kvalitete filmskih animacij.
Ključne besede: animacija, animirani film, lutkovni film, risani film, stop-motion animacija, zgodovina slovenske filmske animacije
Objavljeno: 05.05.2009; Ogledov: 5490; Prenosov: 877
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

4.
PRODUKCIJA NARAVOVARSTVENEGA DOKUMENTARNEGA FILMA V NEPROFITNI ORGANIZACIJI
Jernej Burkeljca, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje nastajanje dokumentarnega filma v neprofitni naravovarstveni organizaciji na grškem otoku Ikaria. Podani so tudi zgodovinsko-politični razlogi, ki so privedli do obravnavane problematike. Skozi posamezne produkcijske korake so opisani izzivi in težave pri projektu ter rešitve, ki so pripeljale do končnega izdelka in ciljnega občinstva. Za boljše razumevanje raznolikosti pristopov k reševanju produkcijskih problemov so podani primeri sorodnih izdelkov drugih avtorjev in primerjava posameznih značilnosti rešitev.
Ključne besede: produkcija, dokumentarni film, naravovarstvena tematika, neprofitne organizacije, Grčija
Objavljeno: 10.07.2009; Ogledov: 10926; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

5.
LITERARNI IZVIRNIK IN FILMSKA PRIREDBA Z VIDIKA PROSTORA IN ČASA
Nina Laki, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomsken delu z naslovom Literarni izvirnik in filmska priredba z vidika prostora in časa je s pomočjo literarne in filmske teorije opravljena primerjava prostora in časa med poglavjem Veselo gostivanje iz romana Miška Kranjca Strici so mi povedali (1974) ter filmom Veselo gostivanje, ki je bil leta 1984 posnet po tej literarni predlogi. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu je opravljena podrobnejša analiza stanja slovenskih celovečernih igranih filmov, ki so bili posneti po literarnih predlogah. Ta raziskovalni problem je preučen z vidika razvoja slovenske kinematografije, filmske proizvodnje na Slovenskem, načinov prenosa literarnega dela v filmsko obliko, snemanja slovenskih filmov po literarni predlogi slovenskih pisateljev, tipov razmerja med literaturo in filmom, preoblikovanja in prilagajanja literarne predloge ter povezav med literaturo in filmom. Iz sinteze najdenih podatkov izhaja, da je med vsemi slovenskimi celovečernimi igranimi filmi, v obdobju od 1948 do 2008, manj kot ena tretjina takšnih, ki so bili posneti po literarni predlogi, kar je manj, kot navajajo posamezni viri (npr. Vrdlovec, 2002, Knjiga in kino, Literatura 14/127—128). V drugem delu diplomskega dela je podan raziskovalni problem primerjave kategorij prostora in časa med poglavjem Veselo gostivanje iz romana Miška Kranjca Strici so mi povedali (1974) ter filmom Veselo gostivanje (1984), posnetim po tej literarni predlogi. Potrdijo se štiri eksplicitno postavljene hipoteze, ki predpostavljajo, da se dogajali čas v literarni predlogi in filmu ne razlikuje (ta hipoteza se potrdi le deloma), da so toponimi, ki jih uporablja pisatelj, realni ter kot taki preneseni tudi v film, da film scenografsko ohrani realnost in avtentičnost notranjega prostora iz literarne predloge ter da je dogajalni prostor v filmu in literarni predlogi izrazito dinamičen. Zaradi objektivnejšega dokazovanja hipotez, ki se nanašajo na avtentičnost prostora med romanom in filmom, je uporabljena še kvantitativna raziskovalna metoda terenskega dela. Ta zajame opazovanje in primerjanje pokrajine ter krajev med Veliko Polano in Lendavo. Panoramična perspektiva 'Gosposkega' iz literarne predloge (1974) in filma (1984) je še leta 2008 neokrnjena ter identična obema deloma (besedi in sliki). Kranjec je s svojim opisom te izjemne naravne lepote pokrajine skupaj s filmom, ki jo je vizualiziral, zaslužen za to, da občina ta del zemljišča preureja v krajinski park, v katerem bodo našle svoj prostor štorklje iz evropske vasi štorkelj (Velika Polana). Osebni intervjuji z domačini iz Velike Polane potrdijo, da so toponimi, ki jih na zemljepisni karti ni moč najti oz. preveriti, Kranjec pa jih v romanu uporablja (prav tako filmski ustvarjalci v filmu), realni in obstajajo še danes. Nekateri so se sicer spremenili, vendar pa so ostali v lokalni rabi med domačini.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: slovenska književnost, slovenski film, literarni in filmski ustvarjalci, literarna predloga, književni čas in prostor, filmski čas in prostor.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2636; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (549,19 KB)

6.
DOKUMENTARNI FILM KOT ORODJE PROMOCIJE
Žiga Zavrl, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen dokumentarni film kot orodje promocije. Skozi teorijo množičnih medijev in filma, dokumentarni film opredelimo kot kategorijo vizualnega izražanja, ki temelji na prizadevanju različnih podkategorij, da »dokumentirajo« resničnost. Definicija in karakteristike dokumentarnega filma nam omogočajo, da ga lahko uporabimo kot sredstvo za promoviranje izdelkov ali storitev. Opisan je proces izdelave dokumentarnega filma z uporabo digitalne tehnologije, ki je razdeljen na tri izvedbene faze in predstavlja ključ do vsebinske in tehnične izdelave. Skozi analizo primera raziskujemo optimalne rešitve pri izdelavi dokumentarnega filma v promocijske namene, ki je nastal kot produkt tega diplomskega dela.
Ključne besede: Množični mediji, množično komuniciranje, film, dokumentarni film, dokumentarni film kot orodje promocije, predprodukcija, produkcija in postprodukcija
Objavljeno: 07.09.2009; Ogledov: 11453; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

7.
VPLIV AVTORJA NA DOKUMENTARNI PORTRET
Maja Senekovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Znano je, da dokumentarni filmi nikoli niso prikazovali realnosti. Za vsakim filmom namreč stoji avtor, ki želi nekaj sporočiti. Tako je tudi z dokumentarnimi portreti. Kje in kakšna je vloga avtorja v procesu izdelave dokumentarnega portreta je predmet diplomske naloge. Prvi del povzema zgodovino dokumentarnega filma, ga definira in klasificira, v nadaljevanju pa je predstavljena vloga avtorja v pred-produkciji, produkciji in post-produkciji dokumentarnega portreta, glede na uporabljeno reprezentacijo. Diplomskemu delu je priložen kratek dokumentarni portret Zadeta od lajfa! ki sem ga naredila kot neobvezni del naloge.(zaradi velikosti datoteke je fiil dosegljiv pri tiskani inačici)
Ključne besede: dokumentarni film, dokumentarni portret, avtor, reprezentacija
Objavljeno: 14.10.2009; Ogledov: 10705; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (650,62 KB)

8.
BARVA NEBA BREZ OBLAKOV V DELU URSA WIDMERJA MODRI SIFON
Janja Foršek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sem zasnovala kot predstavitev na prvi pogled nenavadne, od švicarskega avtorja Ursa Widmerja, Modri sifon poimenovane pripovedi, v kateri ne prevladuje niti rdeča, niti rumena in niti zelena barva, temveč se vse vrti okrog barve neba brez oblakov — modre. Pripoved, obarvana v modro, je eno izmed njegovih najboljših del, v katerem so zgradba, struktura stravkov in jezik tako preprosti, da bi lahko vsak razumel bistvo pripovedi, če se ne bi Urs Widmer poigral s pojavoma časa in prostora. K otežitvi razumevanja dela pripomore še glavna figura — protagonist pripovedi, ki je v prvem izmed dveh delov pripovedi star 53 let, v drugem delu pa 3 leta. A sta v bistvu oba pripovedovalca ena oseba, ki preko časovnega potovanja iz sedanjosti odpotuje v preteklost oziroma se iz sedanjosti preseli v prihodnost. Pripoved opisuje, kot to že napoveduje sam naslov dela, nasprotja, ki v življenju vseh ljudi eksistirajo tesno drug ob drugem. Čeprav je življenje ljudi v glavnem brezskrbno, lahko v eni sami sekundi modro nebo brez oblakov prekrije črna senca in pusti izginiti človeštvo. Ker je torej za protagonista Widmerjeve pripovedi ves svet ena velika prevara tega neskončnega neba brez oblakov, se posluži pobega iz svojega v drug čas. Pripovedovalec pobegne v čas in svet svojega otroštva, ki je bil v njegovem spominu zapisan kot čas brezskrbnosti, poln lepih vtisov. A tam spozna in začne doumevati, da sam v letu 1941, prav tako kot njegov 3-letni jaz v prihodnosti v času svoje odraslosti leta 1991, ni izgubil nič. Še več: spozna, da niti svoje preteklosti niti svoje prihodnosti ne more spremeniti in se zato odloči vrniti se v svojo sedanjost. Čeprav pripoved pokaže na številna ujemanja z življenjem avtorja Widmerja, se zdi, da je želel le-ta z delom opozoriti na to, kar ga je kot otroka težilo in navduševalo in kar ga danes kot odraslega v življenju zaposluje, saj, kot pravi sam, ga zaposluje: »… si predstavljati v glavi kaj lepega, ker tu, kjer živim, nekako ni vedno dovolj lepo …« .
Ključne besede: Ključne besede: Modri sifon; sifon; modra barva; izginotje; goljufija; sporočilo; svarilo; nebo brez oblakov; modra roža; zanka; časovno potovanje; kino; film; vojna; oče – sin tematika; miti; fikcija in realnost; beg pred realnostjo, resničnostjo; Švica.
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2598; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

9.
JEZIKOVNI REGISTRI V ANGLEŠKIH IN NEMŠKIH PODNAPISIH V FILMU VARUH MEJE NA PRIMERU FILMSKIH VLOG TANJE POTOČNIK, PIE ZEMLJIČ, IVE KRAJNC IN JONASA ŽNIDARŠIČA
Zmago Pavličič, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen pričujoče diplomske naloge je bil preveriti prevajalčevo upoštevanje variacij v registru v angleških in nemških podnapisih za slovenski film Varuh meje na primeru filmskih vlog Alje, Žane, Simone in Varuha meje. Odigrali so jih Tanja Potočnik, Pia Zemljič, Iva Krajnc in Jonas Žnidaršič. Primerjava angleških in nemških podnapisov s slovensko transkripcijo govora omenjenih filmskih likov je temeljila na primerjalno-opisnem modelu K. M. van Leuven-Zwart (1989, 1990). Prevodni premiki v obliki neupoštevanja registra izhodiščnega besedila v ciljnem besedilu so bili določeni s primerjavo sistemov jezikovne zvrstnosti slovenskega, angleškega in nemškega jezika, predstavljenih v teoretičnem delu pričujoče diplomske naloge. Primerjalna analiza je pokazala, da prevajalca nista dosledno upoštevala variacij jezikovnega registra, kar je v nemških in angleških podnapisih mestoma radikalno spremenilo jezikovne in druge značilnosti upodobljenih filmskih oseb. Podrobnejši rezultati primerjalne analize so predstavljeni v sklepnem delu diplomske naloge.
Ključne besede: zvrstnost, jezikovni register, podnapisi, film, primerjava, prevodni premik
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2603; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo (670,97 KB)

10.
VIDEO UMETNOST NA SLOVENSKEM 1969-1990
Monika Vrečar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi raziskujem vpliv video tehnologije v slovenskem prostoru na razvoj nove umetniške zvrsti — video umetnosti. Vzporedno s predstavitvijo video del nekaterih najpomembnejših slovenskih avtorjev, ki so uveljavili video umetnost v Sloveniji, se predvsem osredotočam na različne načine produkcije videov in njihov družbeni kontekst. V sedemdesetih letih je tako produkcija med drugim vezana na nacionalni televizijski program, v osemdesetih pa se veja video umetnosti razdeli na institucionalno uveljavljeno video umetnost in na video kot pomemben del subkulturne scene. V vprašanju je tudi status samega video medija kot umetniškega izraznega sredstva na eni strani ter komercialnega produkcijskega sredstva na drugi. V teoretičnem delu ugotavljam, da se operiranje z novim medijem spreminja glede na družbeni kontekst, zaznamujeta pa ga tako tehnološki kot kulturni napredek. Raziskovanje logično zaključim v lastnem video izdelku z naslovom TRAINing, ki se ukvarja s hiazmom dveh različnih časov in perspektiv potujočega subjekta, kateri se vsakodnevno spopada z dialektiko notranjega in zunanjega sveta. Oseba, kot razmišljujoči subjekt in »objekt«, številka v družbenem mehanizmu. Hkrati je v vprašanju ciljna naravnanost človeka, ki ob vsakem doseženem koncu poti občuti tesnobo vprašljivosti bistva cilja.
Ključne besede: video, video umetnost, slovenski video, alternativa, film, televizija
Objavljeno: 19.03.2010; Ogledov: 2078; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (733,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici