| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
BARVA NEBA BREZ OBLAKOV V DELU URSA WIDMERJA MODRI SIFON
Janja Foršek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sem zasnovala kot predstavitev na prvi pogled nenavadne, od švicarskega avtorja Ursa Widmerja, Modri sifon poimenovane pripovedi, v kateri ne prevladuje niti rdeča, niti rumena in niti zelena barva, temveč se vse vrti okrog barve neba brez oblakov — modre. Pripoved, obarvana v modro, je eno izmed njegovih najboljših del, v katerem so zgradba, struktura stravkov in jezik tako preprosti, da bi lahko vsak razumel bistvo pripovedi, če se ne bi Urs Widmer poigral s pojavoma časa in prostora. K otežitvi razumevanja dela pripomore še glavna figura — protagonist pripovedi, ki je v prvem izmed dveh delov pripovedi star 53 let, v drugem delu pa 3 leta. A sta v bistvu oba pripovedovalca ena oseba, ki preko časovnega potovanja iz sedanjosti odpotuje v preteklost oziroma se iz sedanjosti preseli v prihodnost. Pripoved opisuje, kot to že napoveduje sam naslov dela, nasprotja, ki v življenju vseh ljudi eksistirajo tesno drug ob drugem. Čeprav je življenje ljudi v glavnem brezskrbno, lahko v eni sami sekundi modro nebo brez oblakov prekrije črna senca in pusti izginiti človeštvo. Ker je torej za protagonista Widmerjeve pripovedi ves svet ena velika prevara tega neskončnega neba brez oblakov, se posluži pobega iz svojega v drug čas. Pripovedovalec pobegne v čas in svet svojega otroštva, ki je bil v njegovem spominu zapisan kot čas brezskrbnosti, poln lepih vtisov. A tam spozna in začne doumevati, da sam v letu 1941, prav tako kot njegov 3-letni jaz v prihodnosti v času svoje odraslosti leta 1991, ni izgubil nič. Še več: spozna, da niti svoje preteklosti niti svoje prihodnosti ne more spremeniti in se zato odloči vrniti se v svojo sedanjost. Čeprav pripoved pokaže na številna ujemanja z življenjem avtorja Widmerja, se zdi, da je želel le-ta z delom opozoriti na to, kar ga je kot otroka težilo in navduševalo in kar ga danes kot odraslega v življenju zaposluje, saj, kot pravi sam, ga zaposluje: »… si predstavljati v glavi kaj lepega, ker tu, kjer živim, nekako ni vedno dovolj lepo …« .
Ključne besede: Ključne besede: Modri sifon; sifon; modra barva; izginotje; goljufija; sporočilo; svarilo; nebo brez oblakov; modra roža; zanka; časovno potovanje; kino; film; vojna; oče – sin tematika; miti; fikcija in realnost; beg pred realnostjo, resničnostjo; Švica.
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2728; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

2.
NARACIJA GROTESKE/A GROTESZK NARRÁCIÓJA (BODOR ÁDÁM: SINISTRA KÖRZET IN SZILÁGYI ISTVÁN: KŐ HULL APADÓ KÚTBA)
Kristina Szöke, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je podati splošen pregled madžarske zamejske književnosti ter razdelati vparašnje t. i. "regionalnih književnosti" v 21. stoletju. Posebno pozornost namenja transilvanski (romunski) madžarski književnosti. Predmet primerjave v omenjenem diplomskem delu sta delo Ádáma Bodorja z naslovom Sinistra körzet (Okraj Sinistra) in roman Istvána Szilágyija z naslovom Kő hull apadó kútba. Diplomsko delo prikazuje vsebinsko-tematski opis obeh romanov z namenom določitve literarne zvrsti, strukture, časovnega ovira (vprašanje linearnosti pripovedovanja), razdelave pomena naslova, opisa značilnosti osrednjih literarnih likov, prikaza literarnega jezika in stila ter navedbe sorodnih literarnih del. V primerjalnem delu diplomskega dela sta izpostavljeni groteskna pripoved ter sama grotesknost, ki prežema celoto obeh romanov. Podana je primerjava pojavljanja absurda v obeh delih ter prikaz odnosa (in prepleta) fikcije in realnosti. Prav tako pa so izpostavljeni osrednji motivi obeh romanov. Čeravno analizirana romana nista sorodna v pravem pomenu besede, obstaja med njima veliko podobnosti.
Ključne besede: transilvanska madžarska knjiženost, Bodor Ádám: Sinistra körzet, Szilágyi István: Kő hull apadó kútba, naracija, grotesknost, absurd, fikcija, motivi
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 1607; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (607,86 KB)

3.
PISMO V SLOVENSKI KRATKI PROZI OD 1899 DO 1930
Mojca Kumprej, 2010, diplomsko delo

Opis: Pomembna vloga pisem je vidna v vseh zgodovinskih obdobjih od starega veka do današnjega obdobja, še posebno od vznika prvih civilizacij do razvoja telegrafa in telefona v poznem 19. stoletju (Vidmar 2009: 31, Hodkinson 2007: 285). Zvrst, kot je pismo, imenujemo polliterarno ali v skrajnem pomenu neliterarno zvrst, ki ji starejša literarna veda ni pripisovala položaja zvrsti v tradicionalnem konceptu literature. Pismo je v pogledih sodobne literarne teorije opredeljeno kot pisno sporočilo med dvema prostorsko ločenima osebama ali skupinama ljudi, ki ga pošiljatelj s pomočjo uvodnih in zaključnih obrazcev naslavlja na prejemnika. V diplomskem delu natančneje predstavljam pisemsko kratko prozo in pismo, ki se kot element medžanrskega diskurza pojavi v kratki prozi. Analiza zajema 23 kratkih pripovedi 12 pisateljev. Pri vseh sem ugotavljala prisotnost oz. odsotnost fikcije in resničnosti. Predstavljam nosilce pisemskega govora, podajam točke ujemanja in odstopanja pisemske proze in pisma kot elementa medžanrskega diskurza ter izpostavljam nosilko pisemskega govora, ki ima v pismih določenih pisateljev privilegirano mesto. Številni pisatelji so za prvoosebnega pripovedovalca/izpovedovalca izbrali prav žensko.
Ključne besede: pismo, kratka proza, fikcija, nosilci pisemskega govora, ženski pripovedni jaz.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1304; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (655,47 KB)

4.
LITERARNO DELO BREDE SMOLNIKAR
Tamara Horvat, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Literarno delo Brede Smolnikar so predstavljene novele in romani pisateljice, ki je s svojimi deli postala razpoznavnejša širši javnosti šele, ko jo je eno izmed del pripeljalo pred sodišče. Analiza pripovednih besedil zajema naslednja dela: Balada o divjem mleku (1980), Ko je umiral Stob (1982), Mrtvi Stob (1983), Stobovske balade (1985), Ko se tam gori olistajo breze (1998), Zlate dépuške pripovedke(1999), Stobovske elegije (2002), Spuščena zanka (2003), Ko se tam gori ne olistajo breze (2004), Najbolj zlata dépuška pripovedka o ihanski ruralki (2004), Kkko ssse tttam gggori ooolistajo bbbreze (2006) in Škila (ena od zaltih dépuških pripovedk) (2006). Analiza je razdeljena na vsebinski del in analizo zgradbe. Pisateljica, ki zajema snov za svoja dela, pa naj gre za novele ali romane, predvsem iz zgodb svoje mladosti, ki jih nosi v spominu, se tematsko in motivno dotika predvsem usod preprostih ljudi, postavljenih v predmestno, ruralno okolje v prelomnih časih pred, med in po vojni. Literarne osebe so preprosti ljudje, prikazani v krutem boju z vsakdanom, ki življenje in politiko doživljajo vsak po svoje. Zmeda in negotovost se iz političnega prizorišča naselita v notranjost ljudi, jim otežita dojemanje stvarnosti, ostane jim le vera, ki ohranja upanje na boljše čase. Prikazan je tudi problem odnosa med realnostjo in literarno fikcijo, ki je predmet razprav in analiz že od nekdaj, vedno pa pripelje do sklepa, da bralec literarnega dela ne more enačiti z realnim svetom.
Ključne besede: Breda Smolnikar, novela, roman, postmoderna, literarna fikcija
Objavljeno: 20.07.2012; Ogledov: 2818; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (844,91 KB)

5.
FIKCIJA VROČITVE PO PRAVILIH ZPP IN EVROPSKI UREDBI 1393/2007
Nik Fanedl, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana fikcija vročitve v pravdnem postopku po pravilih slovenskega prava in prava EU. Gre za institut, ki bistveno pripomore k učinkovitosti pravdnega postopka, vendar zaradi posega v procesne pravice predstavlja relativno problematično tematiko. V nalogi je predstavljena načelna podlaga za ureditev vročanja, nadalje pa so obravnavana slovenska pravila in pravila EU o vročanju nasploh. Nato se delo ukvarja s fikcijo vročitve, kot je urejena v Zakonu o pravdnem postopku in Uredbi 1393/2007 o vročanju ter osvetli najbolj bistveno problematiko uporabe te fikcije. Bralec tega dela lahko spozna pomembnost vročanja v pravdnem postopku in se seznani s slovenskimi pravili ter pravili EU, po katerih poteka vročanje, se seznani z ureditvijo fikcije vročitve in spozna dva najbolj problematična primera uporabe obravnavanega instituta, skozi navajanje literature in pravnih virov pa je vseskozi spodbujan, da se sam loti poglobljenega študija katerega izmed posameznih aspektov fikcije vročitve in vročanja nasploh.
Ključne besede: pravdni postopek, načelo kontradiktornosti, načelo ekonomičnosti, vročanje, Zakon o pravdnem postopku, Uredba 1393/2007, slovensko pravo, pravo EU, fikcija vročitve
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1445; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (603,26 KB)

6.
MANCA KOŠIR: MED LITERARNIM PISMOM IN ESEJEM
Andreja Motaln, 2013, diplomsko delo

Opis: Literarna pisma in eseji predstavljajo značilno obliko pisanja sodobne slovenske publicistke Mance Košir. V diplomskem delu je s pomočjo analitične, deskriptivne, historične, komparativne in sintetične metode predstavljen slog pisanja Mance Košir, ki je izrazito literarno-esejističen. Njena dela se razvrščajo na literarna pisma (Ženska pisma, Moški : ženska, Moška pisma in Drugačna razmerja) in eseje (Beremo z Manco Košir, Otoki svetlobe, Objemi srca, Žareti upanje), ki jih Koširjeva poimenuje tudi kolumne. V njenem pisanju prevladuje pričevanjska literatura, saj središče pripovedi tvori avtorjeva osebna izkušnja. Temeljna notranje slogovna prvina je esejiziranje, s čimer literarna pisma postajajo esejistična in posledično nastajajo eseji na posamezne teme. Koširjeva esejizira o osnovnih bivanjskih vprašanjih, dojemanju ljubezni, odnosu med spoloma, literarnem ustvarjanju, mističnih vprašanjih ipd. Hkrati pa v svojih delih obravnava sodobno in trenutno aktualno tematiko ter odpira vprašanja, ki v slovenskem prostoru še zmeraj veljajo za tabu. V ospredju so čustveno-doživljajske prvine, ki izhajajo iz avtorjevih osebnih občutkov in razpoloženj, kar se izraziteje kaže v literarnih pismih. Slikoviti, nazorni in metaforični opisi notranjega duševnega in čustvenega stanja avtorjev zelo pogosto prehajajo v fikcijo. Literarno-esejistična literatura Mance Košir vsebuje prvine polliterarnih zvrsti, kjer prevladujeta spoznavna in etična funkcija, ter elemente literarnega novinarstva, saj so bila besedila pisana z namenom objave v časopisih in revijah, kar se posledično kaže v samem slogu pisanja. Esejističnost s svojimi značilnostmi oblikuje besedilo, ki skozi obravnavano problematiko bralcu posreduje sporočilo ali idejo, ga spodbuja k lastnemu načinu razmišljanja, k sprejemanju drugačnosti in poudarja duhovno plat življenja. Z množično uporabo stilno-retoričnih figur in z ustrezno uporabo jezikovnih prvin je literarno-esejistično pisanje Mance Košir dinamično, zabavno, privlačno in lahko berljivo.
Ključne besede: literarna pisma, esej, literarno-esejistično pisanje, esejiziranje, literarno novinarstvo, fikcija, polliterarne zvrsti.
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 2078; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

7.
PRENOS ČLOVEŠKIH ČUSTEV NA FIKCIJSKE 3D KARAKTERJE
Jure Rus, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu opravimo proces spoznavanja človeškega vedenja, čustvovanja, anatomije kosti in mišic obraza, obrazne mimike pri šestih osnovnih skupinah čustev ter analizo stanja fikcijskih karakterjev v umetnosti in sodobni 3D industriji. Naredimo tudi analizo pomembnosti obraznih delov pri prikazovanju čustev. Ter si tako olajšamo proces ustvarjanja fikcijskega karakterja. Drugi del diplomskega dela vzame v ozir vsa spoznanja iz teoretičnega dela ter znanje uporabi v praksi. Delovni proces se začne s praznim listom in svinčnikom ter konča s kratko 3D animacijo, ki prikazuje naš fikcijski karakter med doživljanjem različnih čustev.
Ključne besede: vedenje, čustvo, obrazna mimika, fikcija, animacija
Objavljeno: 26.06.2013; Ogledov: 4381; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (4,08 MB)

8.
Susanna Moodie and the slave girl
Michelle Gadpaille, 2009, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: kanadska književnost, tema suženjstva, fikcija, Canadian literature, theme of slavery, fiction
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 426; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

9.
OSEBNA VROČITEV V PRAVDNEM POSTOPKU V PRIMERJAVI S TUJIMI ZGLEDI, PREDVSEM S HRVAŠKIMI
Jure Pirc, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana osebna vročitev v pravdnem postopku v primerjavi z nekaterimi drugimi primerjalno pravnimi zgledi. Pri ureditvi osebne vročitve vedno obstaja navzkrižje interesov med načelom kontradiktornosti na eni ter željo po čim krajšem in cenejšem postopku na drugi strani. Poleg osnov osebne vročitev, delo bralca seznani tudi z nekaterimi teoretičnimi razhajanji, kot je na primer vprašanje osebne vročitve pravnim osebam ter drugim osebam vpisa v register. Nadalje, je v nalogi predstavljen postopek, ko pisanje ob prvem poskusu osebne vročitve ni izročeno naslovniku, ter ugotovitve o dobrih in slabih straneh takšne ureditve. Spremembe pravdnega postopka v preteklosti in kompleksnost osebne vročitve zahtevata še posebej skrbno analizo tega instituta.
Ključne besede: pravdni postopek, osebna vročitev, načelo kontradiktornosti, osebna vročitev pravnim osebam, nadomestna vročitev, fikcija vročitve, slovensko pravo, hrvaško pravo.
Objavljeno: 21.04.2016; Ogledov: 762; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (870,60 KB)

10.
Literarne avtobiografije izbranih slovenskih pisateljic
Barbara Žgajner, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Literarne avtobiografije izbranih slovenskih pisateljic so analizirana avtobiografska dela starejših avtoric ter deli sodobne prozaistke. Predstavljena so tudi teoretska izhodišča avtobiografske literature in kratek pregled razvoja avtobiografske književnosti na Slovenskem. Pisateljice imajo s svojim literarnim ustvarjanjem v slovenski književnosti pomembno vlogo. Mnoge starejše avtorice, ki so na literarnem področju orale ledino, so bile v preteklosti velikokrat zapostavljene in celo nepoznane. Odločili smo se za analizo njihovih literarnih avtobiografskih besedil, ki so kakovostna, zanimiva in zato vredna podrobnejše obravnave. V opus pa smo zajeli tudi deli sodobnejše avtorice. Analiza besedil zajema naslednja dela izbranih pisateljic: Mira Mihelič Ure mojih dni (1985), Ilka Vašte Podobe iz mojega življenja (1964), Nedeljka Pirjevec Zaznamovana (1992), Nada Gaborovič Malahorna (1989), Alma Maksimilijana Karlin Samotno potovanje v daljne dežele: tragedija ženske (1969), Erica Johnson Debeljak Tujka v hiši domačinov (1999), Prepovedani kruh (2010). Prikazali bomo, kako se v besedilih prepletata fikcija in resničnost, kako delujejo fikcijski signali, v kolikšni meri je literatura izbranih pisateljic avtobiografska, kakšna je razlika med avtobiografsko prozo in avtobiografijo. Delež avtobiografskosti bomo ugotavljali ob pripovedovalcu, literarnih osebah, literarnih prostorih in času.
Ključne besede: Literarna avtobiografija, avtobiografija, fikcija, resničnost, slovenske pisateljice.
Objavljeno: 29.07.2016; Ogledov: 445; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (646,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici