1. Globalni odstop terjatev v zavarovanjeUrška Cmok, 2018, diplomsko delo Opis: Pri odstopu terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija), kot eni izmed tipičnih oblik fiduciarnih zavarovanj, obstajajo nevarnosti, ki lahko oslabijo fiduciarjev varovalni položaj. Ena takšnih nevarnosti je plačilna nesposobnost dolžnika odstopljene terjatve. Tudi odstop več obstoječih terjatev v okviru fiduciarne cesije pogosto ne bo zadoščalo za zavarovanje, zato se je v nemški pravni praksi razvila posebna oblika fiduciarne cesije imenovana globalna cesija (Globalzession), kjer ima precejšen gospodarski pomen, saj se uporablja predvsem pri bančnem kreditiranju. Za razliko od fiduciarne cesije, se pri globalni fiduciarni cesiji v zavarovanje odstopijo vse obstoječe kot tudi bodoče terjatve. Je pretežno anticipirana cesija, saj pridobi pravne učinke z nastankom konkretnih terjatev. Njen razpoznavni znak je kriterij določljivosti terjatev, saj bodočih terjatev ni mogoče natančno individualizirati. Zanje zadostuje, da so določene v času njihovega nastanka oziroma ob prehodu na fiduciarja. Globalna fiduciarna cesija mora biti v skladu z običaji v pravnem prometu in ne sme ustvarjati položaja neutemeljenega zavarovanja.
Globalni odstop terjatev v zavarovanje oziroma globalna fiduciarna cesija je posebna oblika odstopa terjatev v zavarovanje, zato bodo v uvodu za lažje razumevanje najprej predstavljene splošne značilnosti fiduciarnih zavarovanj in odstopa terjatve v zavarovanje. V nadaljevanju sledi osrednji del diplomskega dela, in sicer podrobnejša opredelitev globalne fiduciarne cesije, njenega razpoznavnega znaka, ki je kriterij določljivosti. Razlagi odstopa bodočih terjatev je namenjeno posebno poglavje o anticipirani fiduciarni cesiji, ki se dotika tudi vprašanja pobota bodočih terjatev in večkratnega odstopa iste terjatev. Poleg globalne cesije pravo pozna tudi druge oblike zavarovanja, ki jim je skupen odstop bodočih terjatev. To sta factoring in podaljšani pridržek lastninske pravice. Ker med takšnimi oblikami zavarovanja pogosto prihaja do konfliktov, je poglavje namenjeno razmerju med globalno cesijo in temi oblikami zavarovanj. Na koncu sledi končno poglavje, v katerem je podrobnejša razlaga fiduciarnih zavarovanj v postopku insolventnosti in izvršbe glede zunajsodne uveljavitve ločitvene pravice, izpodbojnosti anticipiranih fiduciarnih cesij in pravne posledice začetka stečaja ter prisilne poravnave na fiduciarne odstope skupaj s sodno prakso
Ključne besede: globalna fiduciarna cesija, odstop terjatev v zavarovanje, anticipirana fiduciarna cesija
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 3398; Prenosov: 526
 Celotno besedilo (248,90 KB) |
2. Pridržek lastninske pravice kot sredstvo zavarovanja plačil : magistrsko deloSergeja Mevc, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava institut pridržka lastninske pravice kot sredstvo zavarovanja plačil. Za lažje razumevanje instituta so skozi delo zajeti in obrazloženi tudi pojmi, ki so s pridržkom lastninske pravice povezani, in sicer lastninska pravica, posest, anticipiran posestni konstitut, cesija, pričakovalna pravica, prodajna pogodba, stečaj in izvršba. Pridržek lastninske pravice predstavlja posebno pogodbeno klavzulo, s katero si prodajalec pridrži lastninsko pravico do celotnega plačila kupnine s strani kupca. Gre za obliko zavarovanja prodajalčevega položaja v primeru neizpolnitve kupčeve obveznosti. Posledica neplačila celotne kupnine s strani kupca namreč predstavlja upravičenje prodajalca, da s stvarnopravnim oziroma reivindikacijskim zahtevkom zahteva vrnitev stvari, ki jo je na podlagi prodajne pogodbe izročil kupcu. Pridržek lastninske pravice je namreč v funkciji zavarovanja upnika in ne dolžnika, kar pomeni, da je upnik tisti, ki ima pravico do izbire, ali zahteva izpolnitev obveznosti ali vrnitev stvari. Predmet lastninskega pridržka so lahko le premične stvari, pri nepremičninah pa se zavarovanje prodajalčeve terjatve zagotavlja z drugimi sredstvi, predvsem s hipoteko. Za dogovor pridržka lastninske pravice med pogodbenima strankama ni potrebna notarska oblika, dogovorjen je lahko pisno ali celo ustno. Za učinkovanje lastninskega pridržka nasproti kupčevim upnikom pa je predpisana strožja obličnost, in sicer oblika notarskega zapisa, vendar pa lahko okoliščina, da je bila prodajna pogodba, ki je vsebovala pridržek lastninske pravice, sklenjena brez notarske overitve določila, ki vsebuje pridržek lastninske pravice, vpliva le na veljavnost pridržka lastninske pravice, ne pa tudi na veljavnost pogodbenega razmerja med strankama, ki je bilo veljavno izpolnjeno. Zaradi neprimernosti in nezadostnega zavarovanja, ki ga daje klasični pridržek lastninske pravice, je poslovna praksa izoblikovala izvedene oblike pridržka lastninske pravice, ki imajo pomembno vlogo pri razvoju gospodarskega pogodbenega prava. Sem sodi podaljšani pridržek lastninske pravice, ki je rezultat razvoja avtonomnega gospodarskega prava in ima, kljub temu da v pravnih redih držav ni zakonsko urejen, pomembno mesto v blagovnem prometu. Predstavlja situacijo, kjer prodajalec kupcu proda in izroči premično stvar, s čimer kupec pridobi upravičenje do nadaljnjega razpolaganja s stvarjo, hkrati pa se zaveže, da bo na prodajalca prenesel terjatve, ki jih bo pridobil iz nadaljnje prodaje stvari tretjim. Naslednja izvedena oblika lastninskega pridržka, ki je odraz potreb poslovne prakse, je pridržek lastninske pravice s klavzulo o predelavi. Prodajalec v tem primeru proda in izroči premično stvar kupcu, ki jo predela. Prodajalec in kupec se s klavzulo o predelavi dogovorita, da si bosta na novi stvari delila solastninsko pravico v razmerju vrednosti surovin in proizvodnih stroškov, kar se opravi z anticipiranim posestnim konstitutom. vi Izvedeno obliko pridržka lastninske pravice predstavljata tudi razširjeni pridržek lastninske pravice in preneseni pridržek lastninske pravice, ki ima dve pojavni obliki, in sicer nadalje izgovorjeni pridržek in priključeni pridržek. Bistvo pridržka lastninske pravice se torej kaže v razmerju med prodajalcem in drugimi upniki kupca, kadar kupec še ni poravnal celotne kupnine, saj lahko prodajalec svojo pravico uveljavlja tudi v stečaju. Ker slovenska insolvenčna zakonodaja ne ureja položaja pogodbenih strank pri pridržku lastninske pravice, kadar se začne stečajni postopek nad prodajalcem ali kupcem, se v tem primeru uporabijo splošna pravila o vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodbah. Zaradi pravne narave pridržka lastninske pravice, ki je sklenjen pod odložnim pogojem plačila celotne kupnine, preneha, ko kupec plača celotno kupnino.
Ključne besede: pridržek lastninske pravice, pričakovalna pravica, posestni konstitut, fiduciarna cesija, neposestno realno zavarovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 17.11.2017; Ogledov: 3661; Prenosov: 629
Celotno besedilo (1,18 MB) |
3. Fiduciarna cesija in izvršbaNikita Zatler, 2017, magistrsko delo Opis: Fiduciarna cesija je institut zavarovanja hibridne narave, s katerim preide terjatev, ki naj služi za zavarovanje, iz premoženjske sfere fiducianta v premoženjsko sfero fiduciarja. Gospodarski namen fiduciarne cesije je zavarovanje, zato se v primeru plačilne nesposobnosti kot ekonomski imetnik terjatve smatra fiduciant, in ne fiduciar. Na ta način se izravna prenos več pravne oblasti, kot pa je to nujno potrebno glede na namena tega instituta.
Fiduciarna cesija se je razvila kot alternativa zastavni pravici. S odstopom terjatve v zavarovanje so se poskusile odpraviti določene pomanjkljivosti ureditve zastavne pravice na terjatvi. Glavna prednost fiduciarne cesije je njena neakcesorna narava, zaradi česar bo to pogosto primernejši institut zavarovanja, kot pa sama zastavna pravica. Fiduciarna cesija namreč omogoča, da fiduciar in fiduciant vzpostavita zavarovanje za terjatve, ki izvirajo iz njunega medsebojnega sodelovanja, pri čemer obstoj zavarovanja ni vezan na samo terjatev, ter ne preneha ob prenehanju zavarovane terjatve. Ker je fiduciarna cesija zavarovani terjatvi neakcesorna, bo zavarovanje obstajalo še naprej, vendar bo v mirovanju.
Fiduciarna cesija omogoča tudi diskretnost poslovanja, saj se bo fiduciar razkril cessusu šele, če ob zapadlosti zavarovane terjatve le ta ne bo poravnana. S tem pa se odprejo tudi nekatere težave in pomanjkljivosti v zvezi s fiduciarno cesijo. S tiho fiduciarno cesijo bo fiduciar pogosto tvegal, da svoje zavarovanje izgubi. In čeprav fiduciarna cesija ni vezana na pogoj obvestitve dolžnika, se bo fiduciarju to splačalo storiti, kadar posluje s fiduciantom, ki mu ne zaupa najbolj.
Čeprav se v primeru fiduciantove plačilne nesposobnosti, za uveljavljanje pravic iz fiduciarne cesije (ločitvena pravica in ugovor nedopustnosti izvršbe) zahteva strožja oblika sporazuma o odstopu terjatve v zavarovanje (notarski sporazum), lahko še vedno trdimo, da ima fiduciarna cesija več prednosti in ponuja zadovoljivo alternativo zastavni pravici na terjatvi.
Ker je fiduciarna cesija kot institut zavarovanja v praksi in poslovanju subjektov veliko premalo izkoriščen institut, so s tem namenom v magistrski nalogi predstavljene določene situacije v katerih se utegnejo znajti subjekti, kadar jim kot sredstvo zavarovanja svojih terjatev služi fiduciarna cesija. Z osvetlitvijo problemov v praksi sem hkrati predstaviti določene rešitve na težave, s katerimi se subjekti srečajo v izvršilnem postopku.
Ključne besede: Fiduciarna cesija, odstop terjatve v zavarovanje, izvršilni postopek, zastavna pravica na terjatvi, sistem posredne pridobitve terjatve, rubež terjatve, prenos terjatve
Objavljeno v DKUM: 13.11.2017; Ogledov: 3978; Prenosov: 606
Celotno besedilo (869,07 KB) |
4. STVARNOPRAVNI ZAHTEVKI V STEČAJU - UVELJAVLJANJE LOČITVENIH IN IZLOČITVENIH PRAVICMaja Mlinar, 2015, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti nastanek ločitvene in izločitvene pravice, položaj ločitvenega in izločitvenega upnika in uveljavitev obeh pravic v stečajnem postopku ter osnove samega stečajnega postopka.
Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika. Vodi ga stečajni upravitelj ob nadzoru sodišča. Z začetkom stečajnega postopka se iz celotnega premoženja stečajnega dolžnika izoblikuje stečajna masa, z unovčenjem katere se po pravilih in v vrstnem redu, ki ga določa zakon poplačajo upniki stečajnega dolžnika.
Ločitvena pravica je pravica do posebnega poplačila iz premoženja, ki je predmet le-te. Pravni temelj za njen nastanek so različni stvarnopravni in obligacijskopravni položaji. V diplomskem delu so predstavljeni samo stvarnopravni položaji, ki so temelj za pridobitev ločitvene pravice. To so zastavna pravica, prenos lastninske pravice na premičnini v zavarovanje in odstop terjatve v zavarovanje. Vsi pravni položaji pa morajo za veljavno pridobitev ločitvene pravice obstajati že pred samim začetkom stečajnega postopka. Premoženje, ki je predmet ločitvene pravice tvori posebno stečajno maso.
Izločitvena pravica pa je pravica izločitvena upnika, da zahteva izločitev določene stvari iz stečajne mase, ker zatrjuje, da je lastnik on in ne stečajni dolžnik. Izločitvena pravica temelji na lastninski pravici izločitvenega upnika ali pogodbenih razmerjih, na podlagi katerih je izločitveni upnik upravičen od stečajnega dolžnika zahtevati določeno stvar, ki sicer ni njegova last, vendar pa tudi ni last stečajnega dolžnika.
Ključne besede: ločitvena pravica, izločitvena pravica, stečajni postopek, zastavna pravica, fiduciarna cesija, stečajna masa
Objavljeno v DKUM: 22.04.2016; Ogledov: 4157; Prenosov: 605
Celotno besedilo (875,90 KB) |
5. EKONOMSKI IN PRAVNI VIDIK FAKTORINGA TER NEKATERE POSEBNOSTI RAČUNOVODSKEGA IN DAVČNEGA OBRAVNAVANJA FAKTORINGADušanka Ašič, 2011, magistrsko delo Opis: V današnjem poslovnem svetu in okolju, kjer je konkurenca sinonim za obstoj in preživetje, se veliko družb srečuje z izzivom, kako priti do finančnih sredstev. Konkurenčna podjetja si bodo zagotovila preživetje na trgu ter hkrati omogočila nadaljnji razvoj in rast le z vključevanjem na vse bolj konkurenčen mednarodni trg. Predvsem male in srednje družbe se nenehno srečujejo s problemi in izzivi na področju pridobivanja različnih finančnih sredstev za njihovo poslovanje in nemoten nadaljnji razvoj. Faktoring kot sintetična finančna storitev predstavlja eno izmed pomembnih alternativnih oblik za zagotavljanje lažje dostopnosti finančnih sredstev pravkar omenjenim družbam ter tako posredno prispeva k zmanjšanju trenutnega »kreditnega krča« oziroma kreditne vrzeli. Prvi del magistrske naloge je tako namenjen predvsem ekonomskemu vidiku faktoringa. V nalogi želim predstaviti pravno naravo faktoringa oziroma bolje rečeno problematiko zaradi pravne neurejenosti pogodbe o faktoringu, hkrati pa predstaviti razmerja, ki so v poslu faktoringa ključna. Dejstvo je, da faktoring v Sloveniji ni tipično zakonsko urejen, zato je v nalogi predstavljena zakonsko urejena pravna podlaga. Ker pogodba o faktoringu vsebuje sestavine različnih pogodb, pravimo, da je mešana pogodba. Dodani so še fiduciarni posli, in sicer fiduciarna cesija ter nekatere izpeljane oblike. V nalogi opozarjam še na računovodsko in davčno problematiko, s katero se ukvarjajo faktoring družbe. Svoja stališča podprem z ustrezno zakonsko podlago, s stališči davčnega organa in nekaterimi drugimi viri. Poudarjam pa, predvsem zaradi svoje kompleksnosti, da je za faktoring težko najti enostavne pravne, računovodske, davčne in druge rešitve.
Ključne besede: faktoring, odkup terjatev, dolžnik, fiduciarna cesija, pogodba o faktoringu, regresni faktoring, brez regresni faktoring, provizija
Objavljeno v DKUM: 14.03.2012; Ogledov: 3762; Prenosov: 951
Celotno besedilo (1,20 MB) |
6. PRAVNE ZNAČILNOSTI RAZLIČNIH POJAVNIH OBLIK CESIJE S SODNO PRAKSOAndrej Vajdič, 2011, diplomsko delo Opis: Namen samga prenosa tejatve je lahko različen. Sam razvoj in potrebe poslovnega sveta so nas pripeljali do tega, da je vloga cesije danes vedno večja, še posebej v smislu zavarovanja in financiranja. Cesija je pri takšnih pogodba pomemben element
Ključne besede: cesija, faktoring, forfaiting, fiduciarna cesija, inkaso cesija, cesija v izterjavo, cesija namesto izpolnitve.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2011; Ogledov: 4181; Prenosov: 2005
Celotno besedilo (621,22 KB) |
7. PRIDRŽEK LASTNINSKE PRAVICE S POUDARKOM IZVEDBE V PRAKSITomaž Kukovec, 2011, diplomsko delo Opis: Pridržek lastninske pravice je stvarnopravni institut, ki pa je v slovenskem pravu urejen v Obligacijskem zakoniku. Njegov namen je zavarovanje prodajalca za primere neplačila kupnine s strani kupca, kateremu pa pridržek omogoča, da pridobi blago še pred plačilom in si tako lažje priskrbi sredstva za plačilo kupnine. Predvsem gospodarska praksa pa je s težnjo po večjih pravicah kupca in boljšem zavarovanju prodajalca izoblikovala nove posebne oblike pridržka lastninske pravice. Le–ti se v praksi pojavljajo skupaj z navadnim pridržkom lastninske pravice in tako predstavljajo zadostno zavarovanje prodajalcev. Poseben pomen pri pridržku lastninske pravice predstavlja tudi pričakovalna pravica kupca, na podlagi katere bo z izpolnitvijo pogoja (plačila kupnine) prišlo do nastanka pričakovane pravice (lastninske pravice). Pričakovalna pravica je še posebej pomembna za kupca, saj lahko slednji to prenaša, hkrati pa mu nudi varstvo pred neupravičenimi posegi tretjih oseb na blago, prodanim s pridržkom. Novost v našem pravnem redu pa predstavlja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki s svojimi posegi prinaša tudi spremembe na področju pridržka v stečaju. Edini problem tako pri pridržku predstavlja neenotna sodna praksa v primerih pridržka lastninske pravice na nepremičninah, saj je moč zaslediti odločbe sodišč, v katerih je zastopano stališče, da pridržek lastninske pravice na nepremičninah ni mogoč, kot tudi stališča, da je mogoč in da se uporabijo analogna pravila o pridržku na premičninah.
Ključne besede: pridržek lastninske pravice, podaljšan pridržek lastninske pravice, pridržek lastninske pravice s klavzulo o predelavi, fiduciarna cesija, pričakovalna pravica, factoring cesija
Objavljeno v DKUM: 13.09.2011; Ogledov: 6912; Prenosov: 1438
Celotno besedilo (402,31 KB) |
