| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Potencialni antitumorski učinki ekstraktov Marama fižola (Tylosema esculentum)
Maja Topolovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Rak debelega črevesja (kolona) in danke (rektum), ki mu pravimo tudi kolorektalni rak, spada med najpogostejše oblike raka v razvitem svetu. Zato smo v diplomskem delu želeli ugotovit, ali lahko s pomočjo rastlinskih ekstraktov pripomoremo k preventivnemu ali dopolnilnemu zdravstvenemu učinku. Namen naše raziskave je bil raziskati ali imata Marama fižol in gomolj pozitiven učinek na zaviranje rasti ali citotoksičnost celic raka debelega črevesa. Uporabili smo ekstrakte Marama fižola in gomolja (Tylosema esculentum) v celičnem modelu, ki ga sestavljajo celice humanega adenokarcinoma debelega črevesa (Caco-2). Znano je, da Marama fižol vsebuje, izoflavon zlasti genistein, ki blokira ključne encime, ki jih celice tumorja potrebujejo za svojo rast. Da bi lahko preverili hipotezo, smo ugotavljali odzive na sposobnost preživetja celic in zaviralne učinke uporabljenih ekstraktov. Iz doseženih rezultatov lahko sklepamo, da vsi uporabljeni ekstrakti Marame zavirajo rast rakastih celic, največje učinke pa so imeli ekstrakt MTD7 (gomolj), HE5 (lupina) in MP7 (klični list).
Ključne besede: rak, humani adenokarcinom, Caco-2, Marama fižol, ekstrakti, gomolj, Tylosema esculentum
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 1697; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (8,18 MB)

2.
Rast in razvoj koruze in fižola v združeni setvi glede na različno gostoto rastlin
Simona Mikl, 2011, diplomsko delo

Opis: Združena setev natiškega fižola in koruze predstavlja ugodnejše škrobnobeljakovinsko razmerje v silaži, zato je namen diplomskega dela primerjati rast in razvoj ter pridelek koruze in visokega fižola v združeni setvi v primerjavi s samostojnimi posevki koruze in fižola. V letu 2005 je bil v Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor preučen vpliv štirih gostot koruze (3; 6; 9; 12 rastlin koruze m-2), sedmih gostot visokega fižola v čistem posevku (1,5; 3; 4,5; 6; 9; 18 in 24 rastlin m-2) ter sedmih razmerij med koruzo in fižolom (1:0; 1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1; in 2:1). Vrednoteni so višina koruznih rastlin, število storžev rastlino-1, pridelek nadzemne mase koruze in fižola, skupni pridelek nadzemne mase, pridelek suhega zrnja koruze in fižola, skupni pridelek suhega zrnja, indeks listne površine, žetveni indeks, Land Equivalent Ratio v združeni setvi. Statistično značilno najvišji skupni pridelek zrnja v združeni setvi je pri razmerju setve 2:1 in gostoti 12 rastlin koruze m-2, najnižji pa v združeni setvi pri razmerju setve 1:1,66 in gostoti 3 koruze m-2. Vrednosti LER so v združeni setvi pri gostoti koruze 3 in 6 rastlin m-2 in razmerjih fižola (1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1 in 2:1) višje od 1,0. Rezultati poskusa kažejo prednost združene setve pri gostoti koruze 3 in 6 rastlin m-2 in razmerjih fižola setve 1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1.
Ključne besede: koruza, fižol, združena setev, LER, pridelek
Objavljeno: 03.05.2011; Ogledov: 3863; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (769,38 KB)

3.
Kakovost silaže združene setve koruze in natiškega fižola
Zdravko Kregulj, 2011, diplomsko delo

Opis: Združene setve koruze (Zea mays L.) in visokega (natiškega) fižola (Phaseolus vulgaris L. var. vulgaris) imajo po navedbah povzetih iz različne tuje literature visok potencial pri proizvodnji silažnih mešanic, tako smo tudi mi na podlagi poskusa, ki se je izvajal v rastni sezoni 2008 na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor preučevali in določili najugodnejše gostote koruze in primerna razmerja med koruzo in visokim fižolom v združeni setvi za proizvodnjo kakovostne silažne mešanice. Koruza (K) je bila kot čisti posevek in posevek v združeni setvi z natiškim fižolom posejana v gostotah 3, 6, 9 in 12 rastlin m-2 (K3, K6, K9 in K12). Natiški fižol (F) smo v posevek koruze dosejali, ko je bila koruza v rastni fazi BBCH 15 v razmerjih s koruzo 1:1, 1:2, 2:1 (K:F). Po konzervaciji je bila silažna masa spravljenega pridelka koruze in fižola analizirana po standardnem postopku, kjer se je določila koncentracija suhe snovi (SS), surovih beljakovin (SB/SS), surovih maščob (SM/SS), surovega pepela (SP/SS), surovih vlaknin (SV/SS) in brezdušičnega izvlečka v suhi snovi (BDI/SS). Metabolno energijo (ME) in bruto energijsko vrednost (BE) silaže je bila izračunana iz literature. Gostote koruze je vplivala na vsebnost SV/SS, BDI/SS in ME. Razmerje med koruzo in fižolom je vplivalo na koncentracijo SB/SS. V primerjavi s čistim posevkom koruze so imele silažne mešanice združenih posevkov višje vsebnosti SS, SM/SS, ME in SB (razen obravnavanje K3F1,5). Vsa obravnavanja združenega posevka so imela nižje vsebnosti BDI/SS. Najvišja koncentracija SB/SS (86,6 g kg-1) je bila dosežena pri obravnavanju K3F6 in je bila do 26,9 % višja kot v vzorcih ostalih posevkov združene setev, ter za 20,2 g kg-1 višja kot pri vzorcu pridobljenem iz čistega posevka koruze.
Ključne besede: koruza, natiški fižol, gostota, razmerje, združena setev
Objavljeno: 03.05.2011; Ogledov: 2033; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (966,24 KB)

4.
Vpliv termoterapije na kalitev semen navadnega fižola (Phaseolus vulgaris L.)
Lara Škof, 2014, diplomsko delo

Opis: V letu 2013 smo v laboratoriju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na željo Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj (Semenarna Ljubljana) izvedli poskus, v katerem smo ugotavljali, kako termoterapija (tretiranje z vročim zrakom) vpliva na kalitev semen navadnega fižola. Termoterapija je ena izmed možnosti zatiranja bolezni, ki se prenašajo s semenom. Poskus smo izvajali na štirih različnih sortah navadnega fižola ('Jeruzalemski', 'Jabelski pisanec', 'Zorin', 'Cipro'), katerih seme smo izpostavili različnim toplotnim tretiranjem. Po termoterapiji smo seme posejali v vlažen pesek in postavili v rastno komoro (25 °C , 24-urna osvetlitev) za 8 dni. Po tem času smo rastline razvrstili v 3 kategorije: mrtvo seme, nenormalne klice in normalne klice. Ugotovili smo, da se različne sorte fižola specifično odzivajo na posamezna toplotna tretiranja. Sorta je imela kot dejavnik statistično značilno večji vpliv kot pa samo obravnavanje, zato je smiselno proučiti vpliv različnih kombinacij termoterapije na kalitev v večjem obsegu ter tako poiskati optimalno tretiranje za določeno sorto. Ugotovili smo tudi, da je statistično značilno več mrtvih semen, če po tretiranju semen ne posadimo takoj, pač pa jih pred sajenjem še 50 dni skladiščimo v hladilniku.
Ključne besede: navadni fižol, kalitev semen, bolezni, termoterapija
Objavljeno: 19.09.2014; Ogledov: 1302; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
Vpliv različnih pridelovalnih sistemov na pridelek soje in nizkega fižola
Nikola Vajda, 2013, diplomsko delo

Opis: S pomočjo dostopne literature in objavljenih raziskav smo opisali tehnike pridelave soje in nizkega fižola v Sloveniji, kjer smo ugotovili, da je ob pravilnem pristopu in ustrezni izbiri sorte gojenje soje in nizkega fižola lahko zelo uspešno. Z namenom, da bi proučevali vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični in kontrola) na pridelek in nekatere morfološke lastnosti nizkega fižola, smo v letu 2012 izvedli poljski poskus, v katerega smo vključeni dve sorti nizkega fižola Antea in Golden Teepee. Nizki fižol smo posejali ročno na medvrstni razmik 70 cm in vrstno razdaljo 5 cm, kejr smo pri gojenju upoštevali predpise za posamezni pridelovalni sistem. S pomočjo zastavljenaga poskusa smo ugotovili, da pridelovalni sistemi vplivajo na pridelek nizkega fižola, kjer smo najvišji pridelek na parcelo dosegli pri biodinamični pridelavi (15,62 kg), nekoliko manjši pridelek (14,57 kg) pri ekološki pridelavi in najmanjši pri kontrolni parceli (7,94 kg). Pridelovalni sistemi prav tako vplivajo na svežo maso stroka, ker so v povprečju bili najtežji stroki pri ekološki pridelavi (108,62g) in najlažji pri kontrolnih parcelah (85,25 g) ter na suho maso stroka nizkega fižola, premer debla in dolžino stroka. Najdaljši stroki so bili pri biodinamični obravnavi (14,68 mm), medtem ko pridelovalni sistemi ne vplivajo na število semen v stroku nizkega fižola.
Ključne besede: nizki fižol, soja, pridelovalni sistemi, pridelek
Objavljeno: 14.10.2013; Ogledov: 1635; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (303,58 KB)

6.
7.
8.
Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici